Koronavirus kroji naše počitnice

Zajezitev širjenja koronavirusa in akcija #ostanidoma sta sprožili razmišljanje o tem, kaj in kako bo z letošnjim dopustom, počitnicami. Kam? Ostati doma ali kljub temu še upati, da jo bomo morda lahko mahnili na Hrvaško, v Avstrijo, nemara celo kam dlje?


Uradni govorec vlade v teh koronakriznih časih Jelko Kacin je na novinarski konferenci dejal: »Imamo trend upada pozitivnih, zmanjšuje se število bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi. Vzorec, ki bo pokazal, koliko smo, če smo, prekuženi, bo pokazal, kako daleč smo. Ne bo pa odločilen za odločitev, kam bomo lahko šli na počitnice. To bo odvisno od držav, kamor bi šli na dopust, saj mora biti tam situacija varna. Lahko smo optimisti. Imamo veliko ljudi, ki hodijo na delo v Italijo, Avstrijo, pa je tam, od koder so, okuženost najmanjša. Tudi to dokazuje, da je mogoče varno prehajanje meje. Na podlagi vsega tega bo morala vlada odločiti, kdaj bo dovoljeno gibanje zunaj občin.« Med gostovanjem na eni od slovenskih radijskih postaj pa je Kacin na vprašanje o tem, ali bomo Slovenci letos preživljali dopust na Hrvaškem, med drugim odgovoril: »Mogoče v osmem mesecu, če hočemo to zadevo zatreti, potem moramo sami pri sebi razčistiti nekatere stvari. Bolje je počakati kakšen mesec ali dva – ali pa leto dni – in potem normalno zadihati.«

Črni scenariji

Odločitve, kdaj bomo smeli prečkati državne meje, tako kaže, vsaj še nekaj časa ne bo. Januarsko ali februarsko misel o odhodu na hrvaško morje je v kali zatrla pandemija in bo super, če bo morje Blejsko ali Bohinjsko jezero, če bodo Dolomiti Kras in če bo kakršna koli možnost kampiranja.

Zato pa je črnih scenarijev za turizem več kot dovolj. V ponedeljek so se v Bruslju na videokonferenčnem zasedanju sestali ministri Evropske unije (EU), pristojni za turizem, in razpravljali o posledicah pandemije novega koronavirusa za ta sektor, ki je zaradi omejitev potovanj eden od najbolj prizadetih.

Turizem je leta 2018 k svetovnemu bruto domačemu proizvodu (BDP) prispeval 3,2 odstotka, z njim povezane dejavnosti še 10,4 odstotka. Še pred poldrugim letom je turistični sektor zaposloval 319 milijonov ljudi oziroma 10 odstotkov vse svetovne delovne sile, črne napovedi zdaj pravijo, da bi se lahko skrčil za 45–70 odstotkov. Številne ekonomije so odvisne od turizma. Turizem, ki je v pandemiji izkusil hiter in strm padec povpraševanja ter rast brezposelnosti, v EU zaposluje okoli 14 milijonov ljudi. V Grčiji in na Hrvaškem ustvari okoli 20 odstotkov BDP, v Italiji okoli 13, v Španiji in Sloveniji pa okoli 12 odstotkov.

Lastnina na drugi strani meje

Kako naprej, je eno od osrednjih vprašanj, ki si jih zastavljajo številni. Tudi v Sloveniji. Konec koncev je vrsto let veljalo, da smo bili Slovenci med prvomajskimi prazniki tradicionalno najštevilnejši gostje, ki smo leto za letom suvereno osvajali naziv rešiteljev hrvaške turistične predsezone. Tako so redno sporočali tamkajšnji turistični delavci. Letos je vse drugače. In bo še nekaj časa. Najmanj do 18. maja, dotlej je podaljšana prepoved vstopa za potniški promet. Slovenci, ki imajo na Hrvaškem približno 120.000 nepremičnih, od vikendov do apartmajev, tistih več tisoč, ki so t. i. pavšalisti v hrvaških kampih (imajo zakupljene parcele) in tudi lastniki 8500 plovil, morajo za zdaj ostati doma. Enako je seveda s Hrvati (in Srbi), ki imajo svojo lastnino v Sloveniji. Po neuradnih podatkih naj bi imeli hrvaški in srbski državljani v Sloveniji okoli štiri tisoč nepremičnin, največ na Gorenjskem in na Obali, kjer pa naj bi imeli največ lastnine Srbi.

Ljudje iz drugih držav, ki imajo hiše in plovila na Hrvaškem, bodo zagotovo želeli priti, in to bodo prvi turisti na Hrvaškem, ko bodo epidemiološki pogoji dovoljevali potovanja, je že nekajkrat ponovil hrvaški minister za turizem Gari Cappelli.
Pred dnevi je odmevala informacija, da češke turistične agencije načrtujejo prihod turistov na Hrvaško in v Slovenijo v skladu z vsemi epidemiološkimi ukrepi. Na Češkem so si namreč zamislili in tudi uradno predlagali, da bi turisti z zdravniškimi potrdili, da niso okuženi z novim koronavirusom, prihajali na Hrvaško s posebnimi letali v Split in Dubrovnik ali z avtomobili po določenih cestnih koridorjih, ne da bi morali potem v obvezno samoizolacijo ali karanteno. Na Češkem so ocenili, da sta Hrvaška in Slovenija epidemiološko najvarnejši državi.

Potrdilo ni jamstvo

Pa je balonček optimizma kaj hitro počil vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak, ki je dejal, da potrdila za turiste iz drugih držav, da niso okuženi, niso jamstvo, saj se simptomi lahko pokažejo že v 24 urah po testiranju. Edino zagotovilo, da ne bo uvoza okužbe, je 15-dnevna karantena za vse osebe po vstopu na Hrvaško ali dejstvo, da v državah, iz katerih prihajajo, ni več okužbe. Capak je še povedal, da bodo epidemiologi sprejeli poseben protokol, ki ga bodo morali zagotoviti vsi ponudniki turističnih namestitev. Sprejeli bodo priporočila za vedenje turistov med njihovim bivanjem na Hrvaškem. Vodilni hrvaški epidemiolog je izpostavil, da turistična dejavnost ne bo več enaka, kot je bila. Kot povedo v hrvaški gospodarski zbornici, številni še niso preklicali svojih rezervacij za junij, julij in avgust. Zakaj ne? Predvsem zaradi upanja, da se bodo razmere izboljšale, je slišati iz Hrvaške, kjer že napovedujejo, da bo edina rešilna bilka t. i. domači turizem, turizem znotraj državnih meja. Najbrž tako kot v Sloveniji, ki leži blizu največjih žarišč virusa in ima 75-odstotni delež tujih turistov.

Izgubljena že tretjina prihodkov

Naši ključni turistični tuji trgi so Nemčija, Italija, Velika Britanija, Francija in Rusija, to pa so po ocenah strokovnjakov države, ki so ali bodo zaradi krize med najbolj prizadetimi v Evropi. Po oceni Slovenske turistične organizacije (STO) bo padec povpraševanja med 60 in 70 odstotki, če se ukrepi v regiji začnejo sproščati junija, sicer pa še večji.

Slovenija je lani v prvem polletju ustvarila 40 odstotkov vsega turističnega prometa; v letošnjih prvih mesecih je že izgubljenih okoli 30 odstotkov lanskega dosežka.

Slovenijo je lani obiskalo 6,23 milijona turistov, ki so ustvarili 15,78 milijona prenočitev; na te ravni se bomo verjetno vrnili šele leta 2023 ali 2024, ocenjuje Tanja Mihalič z ljubljanske ekonomske fakultete. Prihodki iz naslova izvoza potovanj so lani dosegli 2,75 milijarde evrov. A tu bo okrevanje lahko še počasnejše, če bodo razmere zmanjšanega trga vodile v cenovno vojno, opozarja Mihaličeva. Na upočasnitev rasti prilivov bi vplivalo tudi, če bi bilo več nadomeščanja tujih prenočitev z domačimi, kar je najverjetnejši scenarij letošnjega turističnega poletja. Razen če bi se razmere korenito spremenile, čemur pa verjame le peščica optimistov.