Koronavirus na tržnici: k branjevkam eden po eden (FOTO)
Na ljubljanski tržnici le redki kupci z zaščitnimi maskami. Mica: Prodajam zato, ker moramo mi delati, vi pa jesti.
Odpri galerijo
Tu in tam smo videli obiskovalca z zaščitno masko. FOTO: Matej Družnik
Ljubljanske tržnice so v soboto zaradi zapovedanih navodil zaradi koronavirusa bolj ali manj samevale. Na plažah lokalov, ki so jih gostilničarji pred dnevi odprli in mize okrasili s svežimi pogrinjki, da smo se lahko začeli martinčkati, je bilo precej manj živahno, kot je običajno v takšnih sončnih dneh, pri branjevkah pa je bilo nekaj več ljudi.
Na osrednji ljubljanski Plečnikovi tržnici so bili lokali pod arkadami, kjer je sicer priljubljeno sobotno zbirališče in običajno gneča, odprti. V trgovinice je tu in tam vstopil obiskovalec.
»Sem kar previdna,« je dejala starejša gospa, ki je stopila iz mesarije in rahlo privzdignila dlan proti ustom. Sicer smo videli le nekaj ljudi z zaščitnimi maskami. Le obnašanje, da ne rečemo govorica teles nam je jasno povedala, da nekaj ni v redu. Strokovnjaki pravijo, da se v primeru masovne psihoze, pritiska ali pričakovanja nečesa neznanega nekako potegnemo vase. Gibi postanejo manj odločni, kar zaspani. Tako je bilo tudi na tržnici, kjer smo sicer razpravljali o vsem mogočem, a vsakih nekaj minut je beseda spet nanesla na koronavirus.
Med arkadami smo srečali možakarja s čelado, ki je maširal gor in dol in morebiti tudi kar malo razkazoval svojo vesoljsko zaščitno opravo.
V mesarijo so spuščali le po enega obiskovalca, ga prijazno postregli, šele nato je lahko vstopil naslednji. Človek kar ne more verjeti, kako pridni smo postali.
Branjevka Mica nam je na vprašanje, kako to, da se je odločila priti na tržnico, odgovorila: »Vi morate jesti in torej kupovati hrano, mi pa tudi moramo delovati naprej. Pripravila sem si razkužilo zase in za stranke, če želijo. Sicer pa jih prosim, naj k stojnici prihajajo posamično.«
Povsem prazna ni bila niti mala ekološka tržnica pri Sparu na Viču, kjer imajo vsako soboto svoje stojnice kmetje iz občine Dobrova-Polhov Gradec. Tudi tam smo opazili, da so ljudje k prodajalkam pristopali posamično, na stojnicah so bila na voljo razkužila.
Sirarka Irena nam je povedala, da se pač morajo prilagoditi: »Razmišljala sem, ali naj pridem ali ne, vendar moramo blago prodati, vi pa morate kupovati. Je pa zelo prav, da se vsi držimo navodil.«
Na osrednji ljubljanski Plečnikovi tržnici so bili lokali pod arkadami, kjer je sicer priljubljeno sobotno zbirališče in običajno gneča, odprti. V trgovinice je tu in tam vstopil obiskovalec.
Ekološka tržnica na Viču FOTO: Jaroslav Jankovič
»Sem kar previdna,« je dejala starejša gospa, ki je stopila iz mesarije in rahlo privzdignila dlan proti ustom. Sicer smo videli le nekaj ljudi z zaščitnimi maskami. Le obnašanje, da ne rečemo govorica teles nam je jasno povedala, da nekaj ni v redu. Strokovnjaki pravijo, da se v primeru masovne psihoze, pritiska ali pričakovanja nečesa neznanega nekako potegnemo vase. Gibi postanejo manj odločni, kar zaspani. Tako je bilo tudi na tržnici, kjer smo sicer razpravljali o vsem mogočem, a vsakih nekaj minut je beseda spet nanesla na koronavirus.
Med arkadami smo srečali možakarja s čelado, ki je maširal gor in dol in morebiti tudi kar malo razkazoval svojo vesoljsko zaščitno opravo.
V mesarijo so spuščali le po enega obiskovalca, ga prijazno postregli, šele nato je lahko vstopil naslednji. Človek kar ne more verjeti, kako pridni smo postali.
Z zaščitno čelado FOTO: Matej Družnik
Branjevka Mica nam je na vprašanje, kako to, da se je odločila priti na tržnico, odgovorila: »Vi morate jesti in torej kupovati hrano, mi pa tudi moramo delovati naprej. Pripravila sem si razkužilo zase in za stranke, če želijo. Sicer pa jih prosim, naj k stojnici prihajajo posamično.«
Povsem prazna ni bila niti mala ekološka tržnica pri Sparu na Viču, kjer imajo vsako soboto svoje stojnice kmetje iz občine Dobrova-Polhov Gradec. Tudi tam smo opazili, da so ljudje k prodajalkam pristopali posamično, na stojnicah so bila na voljo razkužila.
Sirarka Irena nam je povedala, da se pač morajo prilagoditi: »Razmišljala sem, ali naj pridem ali ne, vendar moramo blago prodati, vi pa morate kupovati. Je pa zelo prav, da se vsi držimo navodil.«
