Korupcija v Sloveniji: rezultati so slabši kot lani, v KPK niso presenečeni

Komisija za preprečevanje korupcije ni presenečena, da se je Slovenija na indeksu zaznave korupcije za leto 2023, ki ga je objavila nevladna organizacija Transparency International, odrezala slabše kot leto prej. V sporočilu za javnost so zapisali, da glede na vse okoliščine minulega obdobja slabše mesto ne preseneča.

»Padec – sicer za le eno mesto, pa vendar – smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva,« je ob novem nespodbudnem rezultatu na tej lestvici dejal predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Slovenija je s 56 točkami pod evropskim povprečjem, ki znaša 65 točk. Med vsemi državami sveta se je uvrstila na 42. mesto, kar je eno mesto nižje kot lani. Ni pa nazadovala samo Slovenija. Slabše so se odrezale tudi Švedska (s 83 na 82 točk), Nemčija (z 79 na 78) in Francija (z 72 na 71), napredovale pa so med drugim Estonija (s 74 na 76), Češka (s 56 na 57), ki nas je tako prehitela, in Slovaška (s 53 na 54), ki nas dohiteva. Hrvaška (50), Italija (56) in Avstrija (71) so dosegle enako število točk kot lani.

Na KPK so še pojasnili, da CPI na podlagi 13 virov 12 različnih institucij za posamezno državo oceni, kam se ta uvršča glede na podkupovanje, zlorabo javnih sredstev, zlorabo položaja, nepotizem in zlorabo pravne države. Letošnji CPI se je osredotočil predvsem na to, kako slabitev sodstva prispeva k odsotnosti odgovornosti javnih uslužbencev in s tem omogoča razcvet korupcije.

Šumi o škodljivi miselnosti

Slovenska komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da potrebujemo družbeno-politični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije, medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij, posodobitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). »Vloga Komisije je preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z ZIntPK. Zato se bomo še naprej osredotočali na krepitev teh standardov, ki predstavljajo 'imunski sistem' pri preprečevanju korupcije. Hkrati stavimo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z ZRSŠ, katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti,« je še dejal Šumi.

Za del javnosti je objavljeni CPI pogosto prikladen razlog, da se vprašajo o smiselnosti in učinkovitosti slovenske KPK. Komisija ob tem poudari, da CPI meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja in ne dela Komisije. »Mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba Komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije.« Glede očitkov, da je Komisija politično zlorabljena, pa Šumi še doda: »Ni pomembno, kdo nam pošilja prijave, pomembno je, da vse obravnavamo profesionalno in z istimi standardi.«