Korupcijska tveganja bivše ministrice zaradi službene poti v New York

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v okviru postopka v povezavi s sumi nepravilnosti pri službeni poti uradne delegacije Republike Slovenije v New York julija 2023 zaznala korupcijska tveganja, zato je na Vlado RS naslovila več priporočil.

Zadevo je odstopila v reševanje Računskemu sodišču RS, ki je pristojno za nadzor nad smotrnostjo izvedbe službenih poti javnega sektorja, sama pa je zadevo zaključila.

Komisija je postopek uvedla na lastno pobudo v septembru 2023 na podlagi medijskih objav, ki so problematizirale službeno pot tedanje ministrice Sanje Ajanović Hovnik in štirih uslužbenk Ministrstva za javno upravo (MJU) med 8. in 23. julijem 2023 na Visoki forum Združenih narodov na temo trajnostnega razvoja v New Yorku, pri čemer je ministrico spremljal tudi soprog.

V okviru predhodnega preizkusa je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo MJU, Urada RS za nadzor proračuna, Generalnega sekretariata Vlade RS ter nekaterih javnih uslužbencev.

Zaznala tveganja

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so zadevo obravnavali z vidika pristojnosti, ki jih ima KPK po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ter zaznali tveganja za nastanek kršitev iz lastnih pristojnosti.

Komisija je namreč ugotovila, da odrejanje in poročanje o službenih poteh v tujino in koriščenje VIP letaliških storitev ni ustrezno oziroma zadostno urejeno. Prav tako pa bi bilo treba v zvezi s spremljanjem (in prenočevanjem) družinskih članov funkcionarjev in javnih uslužbencev na službenih poteh zavzeti jasno stališče, da morajo biti vsi zasebni stroški strogo ločeni od javnih sredstev. Ministrico je namreč na službeni poti spremljal tudi soprog.

Ta področja bi bilo treba urediti tudi zato, da so merila, kriteriji in splošna pravila vnaprej jasni, s čimer se spodbuja in omogoča transparentna poraba javnih sredstev ter ravnanje funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu z najvišjimi standardi integritete, so navedli v KPK.

»Komisija razume, da je osebna udeležba na tovrstnih mednarodnih dogodkih pomembna. Vendar pa odsotnost omenjenih pravil ob hkratnem dejstvu, da je za nadzor nad izvedbo službenih poti kot zunanji organ pristojno le računsko sodišče, predstavlja tveganje za izvedbo samovoljnih in arbitrarnih službenih poti, še posebej najvišjih predstavnikov države,« so zapisali.

Podali priporočila

Zato je KPK vladi podala priporočila glede sprejema ustreznih pravil oziroma stališč v zvezi s številčnostjo delegacij, uporabo VIP letaliških prehodov, odrejanjem službenih poti in poročanjem o njih ter spremljanjem družinskih članov. Hkrati vladi priporoča tudi vzpostavitev meril preverjanja smotrnosti posameznih delegacij na ravni izvršilne veje oblasti, ki naj vključuje tudi ekonomsko presojo namena in učinka posamezne delegacije glede na strateško določene cilje oziroma interese države.

Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sicer KPK glede na razpoložljive podatke in odsotnost ureditve tega področja ni mogla potrditi, glede pravilnosti in smotrnosti poslovanja MJU v konkretnem primeru pa je zadevo odstopila v reševanje računskemu sodišču. Sama namreč nima pristojnosti, da se opredeljuje do ekonomičnosti in pravilnosti poslovanja oziroma višine stroškov, ki so nastali s konkretno službeno potjo, so pojasnili.

Glede prisotnosti zakonca tedanje ministrice pa je komisija ugotovila, da MJU ni izvedel nobenih aktivnosti v zvezi z rezervacijo letalske karte ali nastanitvijo zakonca v New Yorku in da to ni bremenilo proračuna, zato tudi v zvezi s temi vprašanji kršitev ni bilo mogoče potrditi.