KORUZA
Koruzna poroka velja samo en dan
Na Cvenu pripravili jubilejno ličkanje koruze in razstavili tipične lokalne jedi.
Odpri galerijo
Aktivistke TD Cven Štefanija Kolbl, Viktorija Dundek in Milena Novak so v krušni peči pekle domače dobrote. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Turistično društvo Cven je pod vodstvom predsednika Janka Horvata na svojem Grüntu pripravilo tradicionalno 20. kožühaje – ličkanje koruze.
Vse je potekalo na star način, saj so najprej koruzo potrgali in s konjsko vprego odpeljali domov, potem pa jo na grüntu ročno kožühali. Dogajanje sta popestrila ples in glasba.
Imeli so tudi koruzno poroko, opravil jo je vaški matičar in je veljavna 24 ur. Začelo se je že v petek, ko so v šoli in vrtcu pripravili kuharsko delavnico o peki prleškega kruha in pogač z naslovom Mati pogače pečejo ter delavnico izdelovanja spominkov.
Naslednji dan je bil predvsem kulinarično naravnan z razstavo kmečkih dobrot in predstavitvijo tipičnih prleških jedi ter zabavnimi vložki, nastopala sta Tamburaška skupina Črički z OŠ Cven ter Cvenski oktet. Za zanimive kmečke igre so poskrbeli članice in člani Društva Cvenskih čehov in deklin; v ospredju je bilo trganje koruze na polju, z vozom so jo dostavili na Grünt, tam je potekalo kožuhanje. Pri tem so lahko sodelovali tudi obiskovalci, ki so to hoteli. Za nekatere je bilo to nekaj povsem novega, za vse pa novo lepo doživetje in obujanje spominov na preteklost. Za popoldansko in večerno zabavo je skrbel Ansambel Jeruzalem.
Tradicionalno kožuhanje odhaja v pozabo, saj so stroji nadomestili marsikaj, čeprav spomini na ličkanje koruze pri starejših ostajajo zelo živi. Svojčas so prav mladi na teh dogodkih najbolj uživali. In se vračali domov ob zelo pozni uri. Marsikatero kožuhanje se je končalo s prvim poljubom ...
TD Cven je bilo ustanovljeno 5. februarja 2000 z namenom in željo ohraniti vaške znamenitosti, stare navade, opravila in običaje, skrbeti za lepšo podobo vasi ter za turistično ponudbo vasi in okolice.
Na Cvenu, kjer so pripravili tudi kulinarično razstavo, so znani po krapcih, kvasenicah, postržjačah, mesu iz tünke, domačih klobasah, jedeh iz koruze, različnih slaščicah ipd. Pripravljajo kmečke tržnice, te potekajo vsako prvo soboto v mesecu med marcem in oktobrom, na njih ponujajo samo domače dobrote. Poleg kožuhanja organizirajo številne druge prireditve, denimo prleške koline, popekanje, pust po Cveni, rez trt, živi križev pot, setev koruze, postavitev mlaja (mejpuna), pohod po Prlekiji, delavnico izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, kulinarično razstavo, kuhanje kisle župe, trgatev – brotva, obisk dedka Mraza itd.
»Pripravimo okoli 20 prireditev na leto, povezanih z obujanjem starih kmečkih opravil. Imamo koline in izvajamo postopke za pripravo prave prleške tünke, pripravljamo setev in pozneje ličkanje oz. kožühanje koruze pa trgatev in še kaj,« nam je povedal predsednik Horvat.
Zelo veliko zanimanja pri obiskovalcih vsako leto pritegnejo koline, društvu vsako leto druga cvenska domačija podari svinjo. »Pred leti smo jo zaklali kar na našem Grüntu in celotni proces, tako kot so ga poznali naši predniki, opravili na enem mestu.« Horvat poudarja, da imajo dogovor, da vsak član opravi 20 prostovoljnih ur na leto.
Vse je potekalo na star način, saj so najprej koruzo potrgali in s konjsko vprego odpeljali domov, potem pa jo na grüntu ročno kožühali. Dogajanje sta popestrila ples in glasba.
Prisotne je poleg podžupana Ljutomera Nika Miholiča pozdravil neutrudni predsednik TD Cven Janko Horvat.
Imeli so tudi koruzno poroko, opravil jo je vaški matičar in je veljavna 24 ur. Začelo se je že v petek, ko so v šoli in vrtcu pripravili kuharsko delavnico o peki prleškega kruha in pogač z naslovom Mati pogače pečejo ter delavnico izdelovanja spominkov.
Naslednji dan je bil predvsem kulinarično naravnan z razstavo kmečkih dobrot in predstavitvijo tipičnih prleških jedi ter zabavnimi vložki, nastopala sta Tamburaška skupina Črički z OŠ Cven ter Cvenski oktet. Za zanimive kmečke igre so poskrbeli članice in člani Društva Cvenskih čehov in deklin; v ospredju je bilo trganje koruze na polju, z vozom so jo dostavili na Grünt, tam je potekalo kožuhanje. Pri tem so lahko sodelovali tudi obiskovalci, ki so to hoteli. Za nekatere je bilo to nekaj povsem novega, za vse pa novo lepo doživetje in obujanje spominov na preteklost. Za popoldansko in večerno zabavo je skrbel Ansambel Jeruzalem.
Na leto pripravimo okoli 20 prireditev, povezanih z obujanjem starih kmečkih opravil.
Tradicionalno kožuhanje odhaja v pozabo, saj so stroji nadomestili marsikaj, čeprav spomini na ličkanje koruze pri starejših ostajajo zelo živi. Svojčas so prav mladi na teh dogodkih najbolj uživali. In se vračali domov ob zelo pozni uri. Marsikatero kožuhanje se je končalo s prvim poljubom ...
TD Cven je bilo ustanovljeno 5. februarja 2000 z namenom in željo ohraniti vaške znamenitosti, stare navade, opravila in običaje, skrbeti za lepšo podobo vasi ter za turistično ponudbo vasi in okolice.
Začelo se je na njivi, kjer so trgali koruzo.
Na Cvenu, kjer so pripravili tudi kulinarično razstavo, so znani po krapcih, kvasenicah, postržjačah, mesu iz tünke, domačih klobasah, jedeh iz koruze, različnih slaščicah ipd. Pripravljajo kmečke tržnice, te potekajo vsako prvo soboto v mesecu med marcem in oktobrom, na njih ponujajo samo domače dobrote. Poleg kožuhanja organizirajo številne druge prireditve, denimo prleške koline, popekanje, pust po Cveni, rez trt, živi križev pot, setev koruze, postavitev mlaja (mejpuna), pohod po Prlekiji, delavnico izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, kulinarično razstavo, kuhanje kisle župe, trgatev – brotva, obisk dedka Mraza itd.
»Pripravimo okoli 20 prireditev na leto, povezanih z obujanjem starih kmečkih opravil. Imamo koline in izvajamo postopke za pripravo prave prleške tünke, pripravljamo setev in pozneje ličkanje oz. kožühanje koruze pa trgatev in še kaj,« nam je povedal predsednik Horvat.
Zelo veliko zanimanja pri obiskovalcih vsako leto pritegnejo koline, društvu vsako leto druga cvenska domačija podari svinjo. »Pred leti smo jo zaklali kar na našem Grüntu in celotni proces, tako kot so ga poznali naši predniki, opravili na enem mestu.« Horvat poudarja, da imajo dogovor, da vsak član opravi 20 prostovoljnih ur na leto.
