Kot kaže, bodo od leta 2023 najvišje plače znova obdavčene na prejšnji ravni

Novela zakona o dohodnini, uveljavljena spomladi, pomembno vpliva na raven javnofinančnih prihodkov, zato so na finančnem ministrstvu pripravili nekaj sprememb. Uveljavljene naj bi bile s 1. januarjem 2023, med drugim pa predvidevajo zaustavitev zviševanja splošne olajšave ter vrnitev obdavčitve najvišjih plač in najemnin na prejšnje ravni.

Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala le še na 5000 evrov

Novelo zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev tako pri obdavčitvi plač kot kapitala, je DZ z nekaj zapleti sprejel marca, rešitve pa veljajo tudi za nazaj, od začetka tega leta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, od tedaj znaša 4500 evrov namesto prejšnjih 3500 evrov, do leta 2025 pa naj bi se povzpela na 7500 evrov.

Če bo DZ sprejel predlog finančnega ministrstva, se to ne bo zgodilo. Splošna olajšava naj bi se 1. januarja 2023 zvišala le še na 5000 evrov, nato pa se bo njeno zviševanje ustavilo, je razvidno iz predloga novele zakona o dohodnini, ki je do 19. avgusta v javni obravnavi.

»Ne ukinjamo vseh olajšav, ki jih predvideva v začetku leta sprejeta zakonodaja,« je pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Predlagajo pa dvig splošne olajšave le za 500 in ne za 1000 evrov, je dejal in dodal, da so se tako odločili predvsem zaradi inflacije oz. zvišanja življenjskih stroškov.

Meja skupnega dohodka, do katere se zavezancu za dohodnino prizna tudi dodatna splošna olajšava, naj bi se ob tem zvišala s 13.716,33 evra na 15.000 evrov. »S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili zakon o dohodnini, kot velja zdaj,« je povedal minister.

Olajšava za mlade

Posebna olajšava je predlagana za mlade, in sicer je za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti predvideno znižanje davčne osnove od dohodkov iz delovnega razmerja za 1000 evrov, za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti pa za 500 evrov.

Z letošnjih 45 odstotkov nazaj na 50 odstotkov naj bi se vrnila stopnja davka za zavezance v najvišjem, petem dohodninskem razredu, dohodki iz oddajanja premoženja v najem pa bodo spet obdavčeni, kot so bili pred letom 2020. Namesto 15 odstotkov, kot velja letos, bo torej treba od prejetih najemnin plačati davek v višini 25 odstotkov, ostaja pa pri desetih odstotkih višina priznanih normiranih stroškov. Obdavčitev kapitala, ki se je letos znižala s 27,5 na 25 odstotkov, naj bi se ne spremenila.

Predlagane spremembe segajo tudi na področje davčne obravnave plačil za poslovno uspešnost. Uvaja se dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, to je izplačilo največ dvakrat v koledarskem letu, ter odpravlja možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini povprečne plače delavca. Tako bo kot splošna višina neobdavčenega dela veljala povprečna plača v Sloveniji.

Na finančnem ministrstvu razmišljajo tudi o korenitih spremembah davčne obravnave dohodkov iz dejavnosti, a te bodo zahtevale več časa za pripravo in usklajevanje, zato za zdaj predlagajo samo poseg v pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov, ki je vezan na socialno zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe. Ta bo morala biti v zavarovanje nepretrgoma vključena devet in ne več pet mesecev.

90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine

Vse predlagane spremembe naj bi prinesle državnemu proračunu 90 milijonov evrov več prilivov od dohodnine, kot če sprememb zakona ne bi bilo. Prav tako ne bo prišlo do dodatnega znižanja odmerjene dohodnine zaradi dodatnih zvišanj splošne olajšave v letih 2024 in 2025, in sicer po oceni dodatno za okoli 180 milijonov evrov v letu 2024 ter dodano 170 milijonov evrov v letu 2025.

Zaposleni z minimalno plačo bodo po izračunih prihodnje leto prejeli 316 evrov letno več kot letos, če sprememb ne bi bilo, pa bi se jim letni prihodki zvišali za 157 evrov. Tisti z višjimi plačami bodo prejeli manj, kot bi v primeru ohranitve veljavnega zakona, a več kot po letošnji ureditvi - zaposleni s povprečno plačo 130 evrov letno več, zaposleni s plačo v višini dveh povprečnih plač pa 165 evrov letno več.