Kot nekoč so zavirali kolo (FOTO)

Metliško mestno jedro je na velikonočni s soncem obsijani ponedeljek privabilo množico obiskovalcev, razlog pa je bil star običaj, ki ga ohranjajo takšnega, kot so ga na ta praznični dan negovali njihovi predniki. S tako imenovanim zaviranjem kola so poskrbeli za prav prijetno vzdušje, v katerem so uživali vsi; tako nastopajoči kot gledalci, med katerimi pa jih je bilo precej tudi od drugod. Glas o običaju, ki vedno poteka na velikonočni ponedeljek, se namreč širi tudi širše po domovini.

Metličani so po uradnem delu poskrbeli za pogostitev.

Prireditev nikogar ni pustila ravnodušnega, prav nasprotno, ponosni smo lahko, da folkloristi ohranjajo tradicijo naših prednikov, prav velik obisk pa je potrditev, da so ljudje običaj vzeli za svojega. Prireditev je bilo vesela, veličastna in upanja polna, sploh ob pogledu na ubrano petje in ples mož, žena in tudi otrok, odetih v bele noše, ki so, tako kot breze, simbol Bele krajine.

Nastopili so tudi mali navratilčki, ki jih vodi Mateja Klemenčič.

Za priljubljeni dogodek kar že dobra tri desetletja skrbijo člani Metliške folklorne skupine Ivan Navratil, ki združuje tako folkloriste kot tamburaše. Vsi so si bili enotni, da je bil letošnji vuzem običaj v presežnikih: toliko ljudi kot tokrat se še ni zbralo na Plac, ocenjujejo, da jih je bilo tisoč in več, prav tako je bilo rekordno število plesalcev, odetih v bele noše, ob koncu, ko so navratilovci v kolo tradicionalno povabili gledalce, pa je bil Trg svobode povsem poln. Da je bilo vzdušje na praznični ponedeljek v središču Metlike popolno, so poskrbeli še Mestna godba Metlika ter Društvo Žumberčanov in prijateljev Žumberka iz Metlike.

Kaj drugega kot belokranjsko pogačo so navrtilovci še pred prireditvijo ponudili gledalcem.

Temelj v krščanstvu

Vuzem ima temelje v krščanstvu in 40-dnevnem postu. »V tem času se dekleta in fantje niso smeli poročati niti gledati, z velikonočnim ponedeljkom pa je bil, če povem po domače, lov spet odprt. Dekleta so se tako po popoldanski ali večerni maši zbrala v Metliki v sadovnjaku in na travniku.

Na koncu so v kolo povabili tudi gledalce.

Janez Stopar.

Ena deklina, najbolj dominantna, rečemo ji vojarinska, je nato pozvala ostale dekliče z besedami: 'Ajmo dekliči, da zaviramo kolo.' Tako se začne plesati kolo, fantje pa se zberejo okoli in izbirajo dekliče,« je običaj opisal Janez Stopar, predsednik Metliške folklorne skupine Ivan Navratil. In poudaril, da je današnji ples prav tak, kot je bil nekdaj, običaj pa se je ohranjal iz roda v rod. Metliško obredje se tudi danes pleše brez glasbene spremljave, plesalcem daje ritem pesem, ki jo sami prepevajo.

Za dobro vzdušje so uvodoma poskrbeli glasbeniki in glasbenice Mestne godbe Metlika.

Kdaj natančno se je metliško obredje, imenovano vuzem ali zaviranje kola, začelo plesati, ni znano. Metliško kolo in druge igre metliškega obredja je someščan ter zapisovalec ljudskih šeg in navad Ivan Navratil že leta 1849 omenil v Vedežu, leta 1888 pa jih je opisal v Ljubljanskem zvonu, to pomeni, da začetki obredja segajo vsaj v drugo polovico 19. stoletja, po izvoru pa je izročilo nedvomno starejše in spada v najstarejšo plast slovenskega plesnega izročila.

Tole je pa petelinji boj.

Do druge svetovne vojne oziroma do prepovedi zaradi takratnih političnih razmer v državi leta 1948 so Metličani vsako leto plesali na Pungartu, travniku oziroma grajskem sadovnjaku pri cerkvici sv. Martina. V prejšnjem sistemu zaviranja kola, kot so ga poznali prej, ni bilo, bile so le odrske postavitve, leta 1992 pa so navratilovci vuzem prestavili na Trg svobode, ki je del starega mestnega jedra. Običaj ni zamrl niti v času korone, ko je bilo druženje prepovedano.

Folklorna skupina Izvor iz Metlike deluje v Društvu Žumberčanov in prijateljev Žumberaka Metlika.

Takrat plesalci niso zavzeli starega srednjeveškega mestnega jedra, ampak so plesali v krogu svojih družin na domačem pragu, a kljub temu sočasno. Ob treh popoldne se je s hriba nad Metliko, ki mu domačini pravijo Veselica, zaslišal zvočni posnetek, segel je po vsem mestu, Metličani, člani folklorne skupine, so zapeli in zaplesali v nošah pred svojim domom.

Plešejo brez glasbene spremljave, ritem jim daje pesem, ki jo sami prepevajo.

Nesnovna kulturna dediščina

V celoti vuzem združuje šest različnih iger, in sicer kolo, must, rešetca, robčeca, petelinji boj in turn. Prav gotovo gre za najstarejši splet plesov, pesmi in iger na Slovenskem, ki je bil leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine in je od leta 2018 razglašen za nesnovno dediščino državnega pomena, zdaj pa bi radi vuzem uvrstili tudi na Unescov seznam, kar bi Metličanom pomenilo novo priznanje.

V Metliki običaj na velikonočni ponedeljek ohranjajo vsaj dve stoletji.

»Veseli me, da ohranjamo tradicijo prednikov, s čimer kažemo spoštovanje do zgodovine, hkrati pa je res razveseljivo, da je tu že mladi rod, ki se uči in naprej prenaša običaje dedov in babic. Je pa to velikonočno obredje v Metliki dokaz, da je Bela krajina res en multikulturni prostor z žumberačkim pridihom, ki daje po eni strani občutek raznolikosti, hkrati pa povezanosti,« je vtise ob koncu strnila metliška županja Martina Legan Janžekovič. 

Odeti so v bele noše, ki so kot breze simbol Bele krajine.