GRAD PODSREDA
Kozjansko steklo prodajali po vsej Evropi
Na gradu Podsreda tradicionalna steklarska delavnica. V zbirki kar 750 izdelkov glažutarstva.
Odpri galerijo
Oblikovalka nakita Petra Bric oblikuje okrasje na odprtem ognju.
Kozjansko je znano po travniških visokodebelnih sadovnjakih, na vsakem griču stoji cerkvica, samostan v Olimju pa je slovenski biser, ki se lahko pohvali s tretjo najstarejšo lekarno na stari celini. A pogosto se pozablja, da so v tej deželi ob Sotli nekoč ustvarjali in oblikovali steklo in ga prodajali po Evropi.
V 18. stoletju so se namreč po z gozdom poraslem Kozjanskem razširile glažute, to so gozdne proizvodnje stekla, ki so imele lesa, se pravi surovine za taljenje stekla, v obilju. Na Kozjanskem hranijo bogato steklarsko zbirko, ki obsega 750 predmetov iz nekdanjih glažut. Najzanimivejši predmeti iz zbirke so že vrsto let razstavljeni na gradu Podsreda.
Leta 2004 je bilo z namero ohranjanja tradicionalne obrti ustanovljeno Društvo steklarjev Slovenije. Ker ima to močne korenine na Kozjanskem, se je leta 2009 povezalo s Kozjanskim parkom. Člani društva vsako leto razstavljajo umetnine in izvajajo steklarske delavnice na gradu Podsreda. Tam so postavili tudi steklarsko razstavo Odsev narave v steklu avtorice Miriam Kosec, ki bo na ogled še do 12. septembra.
Ob odprtju je povedala, da je s steklom povezana od otroštva, ko je občudovala kristalno posodje stare mame. O ustvarjanju jo je prepričalo srečanje z vsestranskim umetnikom in steklarskim mojstrom, oblikovalcem Francijem Černelčem. Navdušila se je nad fuzijo – taljenjem ravnih kosov stekla v eno obliko. S tem se je začela njena pot izdelovanja nakita mehkih linij ter barvitih površin. Ves čas raziskuje različne tehnološke prijeme, reakcijo stekla v različnih temperaturah, tuja ji ni niti tehnika brušenja in z vsakim taljenjem ustvarja unikaten izdelek z svojo zgodbo.
Nekaj dni po odprtju razstave so člani Društva steklarjev Slovenije v atriju na gradu Podsreda pripravili drugo letošnjo steklarsko delavnico, ki se je je udeležila množica otrok in odraslih. Mojster Zvone Drobnič je prikazal pihanje in obdelavo stekla nad odprtim plamenom, Černelč pa, kako se v steklo vgravira ime bližnjega ali pa nariše motiv cvetlice. Drobnič že polnih 15 let sodeluje s Kozjanskim parkom, leta 1970 pa je bil v takratni ljubljanski tovarni Vega zadnja generacija steklopihalcev, kjer so se naučili pihati in oblikovati laboratorijsko steklovino. Tovarna je potem iz običajnih razlogov v Sloveniji propadla in tradicija tovrstnega steklopihalstva bi skoraj izginila. No, danes je Drobnič eden od dveh mojstrov, ki zmoreta in znata izdelati t. i. kvarčno steklo, ki se na visokih temperaturah ne razteza in ne poči.
Zlasti dekletom je bila posebno zanimiva delavnica z umetnico Petro Bric, ki nad odprtim plamenom izdeluje steklene perlice za nakit, najmlajši pa so se udeležili delavnice poslikave kozarcev s hobi barvami Erne Ferjanič.
Zvone Drobnič je eden zadnjih mojstrov steklopihalcev pri nas. FOTOgrafije: Nataša Ferlinc Krašovic
V 18. stoletju so se namreč po z gozdom poraslem Kozjanskem razširile glažute, to so gozdne proizvodnje stekla, ki so imele lesa, se pravi surovine za taljenje stekla, v obilju. Na Kozjanskem hranijo bogato steklarsko zbirko, ki obsega 750 predmetov iz nekdanjih glažut. Najzanimivejši predmeti iz zbirke so že vrsto let razstavljeni na gradu Podsreda.
Leta 2004 je bilo z namero ohranjanja tradicionalne obrti ustanovljeno Društvo steklarjev Slovenije. Ker ima to močne korenine na Kozjanskem, se je leta 2009 povezalo s Kozjanskim parkom. Člani društva vsako leto razstavljajo umetnine in izvajajo steklarske delavnice na gradu Podsreda. Tam so postavili tudi steklarsko razstavo Odsev narave v steklu avtorice Miriam Kosec, ki bo na ogled še do 12. septembra.
Ob odprtju je povedala, da je s steklom povezana od otroštva, ko je občudovala kristalno posodje stare mame. O ustvarjanju jo je prepričalo srečanje z vsestranskim umetnikom in steklarskim mojstrom, oblikovalcem Francijem Černelčem. Navdušila se je nad fuzijo – taljenjem ravnih kosov stekla v eno obliko. S tem se je začela njena pot izdelovanja nakita mehkih linij ter barvitih površin. Ves čas raziskuje različne tehnološke prijeme, reakcijo stekla v različnih temperaturah, tuja ji ni niti tehnika brušenja in z vsakim taljenjem ustvarja unikaten izdelek z svojo zgodbo.
Ustvarjali so tudi najmlajši.
Nekaj dni po odprtju razstave so člani Društva steklarjev Slovenije v atriju na gradu Podsreda pripravili drugo letošnjo steklarsko delavnico, ki se je je udeležila množica otrok in odraslih. Mojster Zvone Drobnič je prikazal pihanje in obdelavo stekla nad odprtim plamenom, Černelč pa, kako se v steklo vgravira ime bližnjega ali pa nariše motiv cvetlice. Drobnič že polnih 15 let sodeluje s Kozjanskim parkom, leta 1970 pa je bil v takratni ljubljanski tovarni Vega zadnja generacija steklopihalcev, kjer so se naučili pihati in oblikovati laboratorijsko steklovino. Tovarna je potem iz običajnih razlogov v Sloveniji propadla in tradicija tovrstnega steklopihalstva bi skoraj izginila. No, danes je Drobnič eden od dveh mojstrov, ki zmoreta in znata izdelati t. i. kvarčno steklo, ki se na visokih temperaturah ne razteza in ne poči.
2004.so ustanovili Društvo steklarjev Slovenije.
Zlasti dekletom je bila posebno zanimiva delavnica z umetnico Petro Bric, ki nad odprtim plamenom izdeluje steklene perlice za nakit, najmlajši pa so se udeležili delavnice poslikave kozarcev s hobi barvami Erne Ferjanič.
