KPK potrdila: Leben, Cerjak in Gabričeva kršili določbe o integriteti

Protikorupcijska komisija je končala postopke preiskav v primeru sumov, da so nekdanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben, član nadzornega sveta STA Radovan Cerjak in nekdanja županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič kršili integriteto. Vendar ugotovitve še niso pravnomočne, vsi trije so se zoper odločitev komisije pritožili.

Glede ugotovitev tako še tečejo upravni spori. Do končanih postopkov pred sodiščem komisija zato drugih informacij o postopkih ne sme posredovati, so še zapisali na KPK.

Prijavo so dobili leta 2022

Znano je tako le, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) postopek zoper Lebna vodila v zvezi z njegovim delovanjem pri obravnavi vloge za javno-zasebno partnerstvo za Letališče Edvarda Rusjana Maribor, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Prijavo so dobili leta 2022.

Leben za STA zadeve ni želel komentirati, po informacijah STA pa gre za najemno pogodbo z družbo Aerodrom Maribor, prek katere je bilo podjetje SHS Aviation, za katerim je stal kitajski kapital, med marcem 2017 in januarjem 2019, ko je pogodbo odpovedalo, najemnik letališke infrastrukture ter pripadajoče opreme.

Zoper Cerjaka je KPK vodila postopek v zvezi z njegovim delovanjem na mestu člana nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA).

Cerjakovo delovanje na tem mestu je bilo sicer javno problematizirano leta 2021 zaradi razkrivanja poslovne skrivnosti. Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je lani že ugotovila, da je Cerjak, ki je odvetnik, s tem, ko je na seji nadzornega sveta odtujil in kasneje v javnosti razkril dokument, za katerega je vedel, da je označen s stopnjo zaupnosti "poslovna skrivnost", kršil 8. in 15. člen kodeksa odvetniške poklicne etike in s tem škodoval ugledu odvetništva.

Postopek zoper Jasno Gabrič je na KPK tekel v zvezi z najemanjem odvetniških storitev leta 2022. Kot je Gabrič dejala za STA, so odvetniki pripravili njen odziv kot županje na navedbe, ki so bile po njeni oceni neresnične. Strošek je plačala občina, medtem ko KPK meni, da bi ga morala sama, je pojasnila.

Ugotovitve še niso pravnomočne

Ugotovitve KPK v tem primeru še niso pravnomočne, je pa pravnomočnih več njenih sorodnih ugotovitev. Upravno sodišče je tako denimo letos zavrnilo tožbo župana Občine Brda Franca Mužiča in s tem pritrdilo ugotovitvam KPK, da njegova odločitev, da ga zastopa odvetniška pisarna, ki zastopa tudi občino, lahko predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov.