SLOVENSKA POKOPALIŠČA

Kraje na grobovih po Sloveniji: nekoč kradli medeninaste izdelke, danes pa ...

Na nekaterih pokopališčih imajo varnostnika ali mestnega redarja in videonadzor, a vseh kraj ne morejo preprečiti.
Fotografija: V tujini so tarče tudi grobnice. FOTO: Matej Družnik, Delo
Odpri galerijo
V tujini so tarče tudi grobnice. FOTO: Matej Družnik, Delo

Pokopališče za mnoge pomeni oaza miru, kjer se spominjamo svojih najbližjih. Gre za namensko urejen prostor, kjer se žalujoči lahko povežejo s pokojnimi, jim uredijo grob, a kot kaže, tja ne vstopajo le ljudje s čistimi nameni. Lastniki grobov namreč poročajo, da z grobov njihovih družinskih članov izginjajo rože, vaze in drugo okrasje. Na večjih pokopališčih pri nas so že v preteklosti uvedli videonadzor, za varnost pa dodatno skrbijo bodisi varnostniki v Ljubljani bodisi mestno redarstvo v Mariboru, a dolgi tatinski prsti še vedno najdejo priložnost za krajo.

Če so v preteklosti tatovi odtujevali večinoma medeninaste izdelke, kot so vaze in laterne, pa danes pogosto izginejo zasajene rože in sveče.

Kljub fizičnemu pregledu pokopališč in videonadzoru prihaja do kraj

V pogrebnem podjetju Maribor pravijo, da sicer redno izvajajo nadzor in sodelujejo z mestnimi redarji pri dnevnem nadzoru na območju pokopališč, a je zaradi velikega števila grobnih mest ter več tisoč obiskovalcev na dan vsa grobna mesta nemogoče fizično nadzorovati niti to ni dovoljeno. Kljub številnim varnostnim ukrepom prihaja do manjših tatvin nagrobne opreme, sveč, aranžmajev in posajenih rastlin. Tudi na ljubljanskih Žalah pravijo, da kljub večji stopnji varnosti, ki jo imajo na pokopališčih, ni mogoče preprečiti vseh kraj.

Zagotovo je več odtujitev, kot je prijavljenih, pravijo upravljavci pokopališča v Novem mestu, ki zato težko komentirajo razsežnost tatvin. »Verjetno prevladujejo kraje stvari, ki so manjše vrednosti, kot so cvetje, sveče, vazice, razni drugi dodatki.« Potrjujejo, da kraja svojce »zelo ujezi, razžali«, a kljub vsemu vandalizma običajno ne prijavijo organom pregona. 

»Vrednost ukradenih predmetov je majhna, a ne gre zanemariti čustvenega pomena«

Z »vsakodnevnimi problemi kraje predmetov z grobov kot tudi tistih, ki so v skupni rabi, kot so zalivalke za rože,« se srečujejo tudi v Komunali Kranj, ki skrbi za dve pokopališči, in sicer za Mestno pokopališče Kranj in pokopališče Bitnje, pravijo v Kranju in dodajajo, da je vrednost ukradenih predmetov sicer majhna, saj da v primerjavi z nekoč, ko so odtujevali medeninaste izdelke, kot so vaze in laterne, danes izginevajo že rože in sveče. »A kljub nizkemu znesku ne gre zanemariti čustvenega pomena, ki ga imajo za žalujoče,« pravijo.

Že na večjih pokopališčih so kraje obsojanja vredne, zato je toliko bolj nerazumljivo, da imajo težave s krajami na manjših pokopališčih. Na pokopališču Stara Gora, ki ga upravlja Komunala Nova Gorica, pravijo, da se tatvine dogajajo, a da so zelo redke. V ta namen pokopališče odklepajo in zaklepajo vsak dan po poletnem ali zimskem urniku, pokopališče pa ni pod videonadzorom.

Tarče tudi svečomati

V Murski Soboti so grobovi, kot kaže, varni, saj občasno opažajo le manjši vandalizem, kot je kraja cvetličnega aranžmaja ali sveč, a je bil pri njih na udaru že večkrat svečomat, zaradi česar razmišljajo tudi o videonadzoru.

»Širša družba mora prepoznati pomen pokopališč«

Pokopališča se trudijo, da bi se svojci žalujočih počutili varne na pokopališčih, a kot kaže, obstajajo posamezniki, ki ne čutijo spoštovanja do spomina na pokojne in povzročajo neprijetnosti svojcem. Kaj bi lahko še naredili, da bi bilo kraj manj? V pogrebnem podjetju Maribor pravijo, da je »pomembno, da širša družba prepozna pomen pokopališč in se zaveda, da kraja z grobov prizadene tiste, ki žalujejo. Spodbujanje empatije, spoštovanja in ozaveščanja o tej problematiki je ključno za spremembo družbenega odnosa do pokopališč in za zaščito spomina na pokojne, zato je problem treba obravnavati na sistemski ravni.«

V tujini izkopavajo celo grobnice

Zasledili smo, da iz tujine, iz držav nekdanje skupne države, poročajo celo o predrznih tatovih, ki se lotevajo kraj grobnic, v katerih naj bi bili skriti zaklad, a o vreči zlata še niso poročali, le o uničenju grobnice in nikakršnem izkupičku. Upravljavci grobov po Sloveniji takšnih dejanj niso zasledili. Grobnic namreč tudi ni mogoče izkopavati, saj v njih ni zemlje, ampak imajo v celoti obzidan podzemni del. Uničenje grobnice pa se na policiji  obravnava ne kot tatvina, ampak kot hujša oblika kaznivega dejanja, skrunitev groba.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije