Krajšanje karantene in jemanje brisov iz žrela? To je razkrila Beovićeva
Po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ Bojane Beović bo skupina v tem tednu razpravljala o priporočilih glede poživitvenih odmerkov cepiv proti covidu 19 in trajanju covidnih potrdil. Ob tem je opozorila pred porastom okužb in hospitalizacij zaradi različice omikron.
Posvetovalna skupina za cepljenje je na zadnjem sestanku 13. decembra cepljenje s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu 19 priporočila šest mesecev po osnovnem cepljenju z mRNK-cepivi, najkrajši možni presledek po osnovnem cepljenju pa je tri mesece.
Cepljenja s četrtim odmerkom še ni na vidiku
Zdaj bodo po besedah Beovićeve razpravljali o možnosti, da cepljenje s poživitvenim odmerkom priporočijo in torej ne le dovolijo po treh mesecih od osnovnega cepljenja. Cepljenje s poživitvenim odmerkom ob osnovnem cepljenju z vektorskimi cepivi pa je po trenutno veljavnih priporočilih možno po dveh mesecih. Za zdaj v Sloveniji cepljenje s četrtim odmerkom cepiva proti covidu-19 še ni predvideno. Odločitev za to bi bila lahko pri nas sprejeta po vzoru iz tujine šest mesecev po začetku cepljenja s tretjimi odmerki. To bi se po njenih besedah lahko zgodilo v marcu, kar bi sovpadalo z začetki proizvodnje cepiv, prilagojenih na nove koronavirusne različice.
Več okuženih, manj hospitalizacij
Vse več študij po besedah Beovićeva kaže, da je potreba po hospitalizaciji okuženih z različico omikron za dve tretjini manjša kot pri okuženih z različico delta. To bo po njenih besedah vodilo v manj sprejemov v bolnišnice, a je ob tem opozorila na povišanje števila okuženih, kar lahko na koncu vodi v podobno zasedenost covidnih bolnišnic kot v četrtem valu. Raziskave, na katere se sklicuje, so ugotavljale, kakšna je možnost, da bo necepljen bolnik sprejet v bolnišnico v primeru okužbe z različico omikron in kakšen vpliv ima ta na cepljene. Cepiva pri novi različici po njenem slabše preprečujejo prenos okužbe, še vedno pa dobro ščitijo pred težjim potekom bolezni. V tujini zaradi širjenja omikrona prihaja do velikega porasta okuženih in precej manjšega porasta sprejetih v bolnišnice, zaradi slabe precepljenosti pa da v Sloveniji ne moremo pričakovati enakih trendov.
Bodo brise jemali iz žrela?
Ob vprašanjih glede učinkovitosti hitrih testov pri zaznavanju omikrona je Beovićeva dejala, da je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) izdal seznam, na katerega so uvrščeni testi, ki so učinkoviti tudi proti novi različici. Nanj je uvrščena večina testov, ki se uporabljajo v Sloveniji. »Če pa bodo izkušnje pokazale, da je bolje jemati brise iz ustnega žrela, je to ena od možnosti, kako izboljšati občutljivost testa.« Po nekaterih podatkih se različica omikron namreč bolj širi v grlu kot v pljučih. Dotaknila se je tudi možnosti krajšanja karanten na pet dni. Kot je dejala, je inkubacijska doba pri omikronu. Oseba, ki je v karanteni, tako v primeru okužbe zboli v krajšem času kot v primeru prejšnjih različic. »Zato je karanteno smiselno oz. možno skrajšati.« Kot drugi razlog za skrajševanje karanten pa je navedla možnost pogostega zbolevanja ljudi na sploh, zaradi česar bi lahko prišlo do blokad posameznih dejavnosti. Po njeni oceni se je treba previdno odločiti za dolžino karantene, ki bo zagotavljala varnost, hkrati pa ne bo pretirano ustavljala življenja.
