Krajši delovnik za Slovence?

LJUBLJANA – Marsikje po svetu se podjetja odločajo za krajše delovnike za svoje zaposlene. To se je marsikje izkazalo za dobro, saj so delavci zadovoljnejši, njihova produktivnost pa se je marsikje povečala. S predlogom o skrajšanju tedenskega delavnika ali pa o možnosti t. i. 'sabbaticala' sta pred evropskimi volitvami na dan prišli stranki SD in Levica.

SD predlaga, da bi Slovenci delali po 35 ur na teden. Sodeč po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), sicer Slovenci delamo na leto manj ur od povprečja OECD. Za krajši delovnik se je doslej pri nas odločilo podjetje Donar, kjer zaposleni že več kot eno leto delajo po šest ur na dan za polno plačo. Za podobno potezo so se odločili tudi v podjetju Skaza, kjer bodo jeseni poskusno uvedli šesturni delovnik v dveh organizacijskih enotah, z novim letom pa v celotni režiji.

Delajo 24/7

Kaj pa druga slovenska podjetja? V Petrolu ne načrtujejo skrajšanja tedenskega delovnika, »saj zaposlenim omogočamo različne oblike dela, ki dajejo dobre rezultate«. V podjetju Akrapovič na naše vprašanje konkretno niso odgovorili, dodali so le, da razmere na trgu dela ves čas budno spremljajo. V Luki Koper delo v pristanišču poteka v treh izmenah kontinuirano, torej 24 ur na dan, vsak dan v tednu. To pomeni, da bi primeru krajšega tedenskega delovnika potrebovali več zaposlenih, so nam odgovorili.

Podobno bi skrajšanje delovnega časa težko uvedli v Krki, »saj tehnično-tehnološki procesi (zmogljivosti strojev in naprav, tekoči trak, izmensko delo ...) ter zahteve mednarodnih standardov kakovosti ne omogočajo poenostavljenega povečanja produktivnosti. V proizvodnji učinkovin pa zaradi specifik tehnoloških procesov  delo poteka neprekinjeno vse dni v tednu,« so povedali v službi za odnose z javnostjo Krke.

Drugačne oblike razbremenitve

O skrajšanju delovnika niso razmišljali v Triglavu. »S ciljem zagotavljanja kratkoročnih in dolgoročnih učinkov na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja so zaposlenim na voljo različne možnosti, kot so na primer gibljiv delovni čas, skrajšan delovni čas zaradi družinskih obveznosti, t. i. časovni bonus v primeru skrbi za bolnega družinskega člana, otroški časovni bonus ob uvajanju otrok v šolo oziroma vrtec, dodatni izredni dopust ipd.,« pravijo v naši največji zavarovalnici.