ČRNA NA KOROŠKEM
Kralj Matjaž navdušen nad gradovi in hitro cesto
Gradove in druge skulpture gradilo 300 graditeljev kar sredi Črne na Koroškem.
Odpri galerijo
Snežni gradovi kralja Matjaža, prireditev, ki jo v Črni na Koroškem pripravljajo vse od leta 1993, v tem času pa so jo bili organizatorji primorani odpovedati le trikrat, se je letos prvič z ravnice Mitnek pod Peco preselila v dolino, na novo lokacijo v središču Črne na Koroškem. Skulpture so prvič gradili na Matevžavih travnikih pod stadionom v Črni, nova lokacija pa se je izkazala za več kot odlično.
»Da se preselimo, smo se odločili tudi zato, ker je na planoti Mitnek v Podpeci vselej primanjkovalo vode, ki je za gradnjo gradov nujno potrebna, lažja je tudi logistika, dokaz, da je bila odločitev pravilna, pa so bili številni obiskovalci od blizu in daleč,« je bila vesela županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.
Družbo so ji seveda delale županje in župani iz Koroške in drugod, kar nekaj gostov pa je bilo iz tujine. Med drugim so na Koroško prišli člani KUD iz s Črno pobratenega dalmatinskega otočka Šolta. Čeprav nevajeni snega in še manj nizkih temperatur, so se odlično znašli, Korošcem pa postavili svetilnik, s čimer so si prislužili tretjo nagrado. Drugo mesto je zasedla ekipa Športnega društva Plenilec z najvišjim gradom, katerega stolp je v višino meril kar šest metrov, prvo mesto pa si je letos za najlepši grad po izboru kralja Matjaža in strokovne komisije priborila Študentska delovna brigada. Zgradili so vhod v rudnik, pred katerim je stal rudarski voziček, poln rude.
V Črni se je grajsko dogajanje začelo že petek zvečer z nočnim slalomom med baklami, v soboto pa so se na grajskem travniku zbrale tekmovalne ekipe, letos jih je bilo kar 40, vseh graditeljev pa prek 300. Vsak se je gradnje lotil po svoje in s točno določenimi in dovoljenimi pripomočki, kot so razne žage, dlete, pile, da so nastali gradovi in druge skulpture. Velike snežne zidake, ki so bili pripravljeni vnaprej, je bilo treba spraviti do prizorišča, bodisi na saneh bodisi so jih kar prinesli. Potem so razgrnili načrte in gradnja se je lahko začela. Pod prste pa so graditeljem vseskozi gledali grajski meričniki. Brez vaservage seveda ni šlo, brez tekoče dokumentacije in podkupnine pa tudi ne.
»Kralj Matjaž je vedno bil in bo dober kralj. Noč in dan so k njemu prihajali siromaki in zatirani in vsem je ponudil pomoč in zaščito. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so bili na Koroškem zlati časi. Za graditelje snežnih gradov je dal tudi tokrat izmeriti najboljše parcele v želji, da bi se v Črni odlično počutili,« je dejal eden glavnih meričnikov. Graditelji so dobro kljubovali tudi mrazu in si zakurili, da so se malo pogreli. Številni so bili pri delu zelo domiselni. Tudi ekipa slovenskih županj, ki so gradile in zgradile celotno tretjo razvojno os, ki jo Korošci že tako težko čakajo. Pri tem je bila dobrodošla pomoč državnozborskega poslanca Jožeta Lenarta in koordinatorja Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaža Verhovnika, ki je nedavno postal koroška osebnost leta.
»Aljaž je naš novi kralj Matjaž,« je komentiral eden od tistih, ki so bili nad novo hitro cesto z vsemi predori in viadukti navdušeni. Včerajšnja sončna nedelja pa je bila namenjena ogledu čudovitih mojstrovin, ki so letos nastale v Črni. In bodo tam tudi ostale, a seveda le do prve odjuge.
»Da se preselimo, smo se odločili tudi zato, ker je na planoti Mitnek v Podpeci vselej primanjkovalo vode, ki je za gradnjo gradov nujno potrebna, lažja je tudi logistika, dokaz, da je bila odločitev pravilna, pa so bili številni obiskovalci od blizu in daleč,« je bila vesela županja Črne na Koroškem Romana Lesjak.
Družbo so ji seveda delale županje in župani iz Koroške in drugod, kar nekaj gostov pa je bilo iz tujine. Med drugim so na Koroško prišli člani KUD iz s Črno pobratenega dalmatinskega otočka Šolta. Čeprav nevajeni snega in še manj nizkih temperatur, so se odlično znašli, Korošcem pa postavili svetilnik, s čimer so si prislužili tretjo nagrado. Drugo mesto je zasedla ekipa Športnega društva Plenilec z najvišjim gradom, katerega stolp je v višino meril kar šest metrov, prvo mesto pa si je letos za najlepši grad po izboru kralja Matjaža in strokovne komisije priborila Študentska delovna brigada. Zgradili so vhod v rudnik, pred katerim je stal rudarski voziček, poln rude.
V Črni se je grajsko dogajanje začelo že petek zvečer z nočnim slalomom med baklami, v soboto pa so se na grajskem travniku zbrale tekmovalne ekipe, letos jih je bilo kar 40, vseh graditeljev pa prek 300. Vsak se je gradnje lotil po svoje in s točno določenimi in dovoljenimi pripomočki, kot so razne žage, dlete, pile, da so nastali gradovi in druge skulpture. Velike snežne zidake, ki so bili pripravljeni vnaprej, je bilo treba spraviti do prizorišča, bodisi na saneh bodisi so jih kar prinesli. Potem so razgrnili načrte in gradnja se je lahko začela. Pod prste pa so graditeljem vseskozi gledali grajski meričniki. Brez vaservage seveda ni šlo, brez tekoče dokumentacije in podkupnine pa tudi ne.
»Kralj Matjaž je vedno bil in bo dober kralj. Noč in dan so k njemu prihajali siromaki in zatirani in vsem je ponudil pomoč in zaščito. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so bili na Koroškem zlati časi. Za graditelje snežnih gradov je dal tudi tokrat izmeriti najboljše parcele v želji, da bi se v Črni odlično počutili,« je dejal eden glavnih meričnikov. Graditelji so dobro kljubovali tudi mrazu in si zakurili, da so se malo pogreli. Številni so bili pri delu zelo domiselni. Tudi ekipa slovenskih županj, ki so gradile in zgradile celotno tretjo razvojno os, ki jo Korošci že tako težko čakajo. Pri tem je bila dobrodošla pomoč državnozborskega poslanca Jožeta Lenarta in koordinatorja Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaža Verhovnika, ki je nedavno postal koroška osebnost leta.
Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so bili na Koroškem zlati časi.
»Aljaž je naš novi kralj Matjaž,« je komentiral eden od tistih, ki so bili nad novo hitro cesto z vsemi predori in viadukti navdušeni. Včerajšnja sončna nedelja pa je bila namenjena ogledu čudovitih mojstrovin, ki so letos nastale v Črni. In bodo tam tudi ostale, a seveda le do prve odjuge.