LEPOTE NARAVE
Kraljica noči cveti le v temi
Ponoči, ko vse spi, se na vrtu v Trbovljah odvija pravi mali spektakel. Vsak cvet znamenite kakteje se odpre le enkrat, in to samo v temi.
Odpri galerijo
Ko pride zarja, umre lepota. Foto: R. T.
TRBOVLJE – Na vrtu Turnškovih v Trbovljah se je tudi letos poleti že dvakrat odvrtel svojevrsten nočni spektakel. Ko je večina vsega, kar leze in gre, zasluženo spala, je na vrtu potekalo pravo kraljevsko bohotenje. Že drugič je namreč zacvetela vrsta kakteje Selenicereus grandiflorus, ki je bolj znana kot kraljica noči. Rastlina v slovenskih domovih ni pogosta, pa tudi pozna je bržkone ne veliko običajnih ljubiteljev cvetja in rastlin pri nas. Izjemno čislana pa je med poznavalci in zbiratelji.
Gre za kaktus, ki izvira iz Srednje Amerike, Mehike in Antilov. Ime je nastalo iz latinskih besed grande (veliko) in flos (cvet). Ozka, kačasta stebla so dolga tudi več kot 10 metrov, drobna, običajno visijo z dreves in skalovja, lahko se razvejajo. Iz stebel izraščajo dolge zračne korenine. Cvet in drugi nadzemni deli se štejejo za zdravilne.
Posebnost te rastline je, da se njeni veličastni cvetovi odprejo samo ponoči, v temi. Vsak cvet, ki diši po vanilji, pa cveti le eno noč. Ko se zdani, se cvet zapre, oveni in odmre. Kljub temu je pogled nanj vreden čakanja in bedenja. Na dan, ko bo rastlina odprla cvet, se priprave začno že dopoldne. Cvet se ves dan postopoma in počasi odpira, ko se zvečeri, pa se na široko razpre. Za popolno odprtje v vsej veličastnosti je potrebna tema.
Posebno veličasten dogodek je cvetenje kraljice noči v naravi, v njeni domovini, kjer doseže višino več metrov in zacveti več cvetov naenkrat. S svojo lepoto privabi različne žuželke in tudi množico človeških občudovalcev. Naziv kraljice noči, obstaja tudi vrsta, imenovana princesa noči, si ta rastlina prav zaradi cvetov povsem zasluži. Občudovalci menijo, da gre za najbolj veličastni kaktus med vsemi.
Gre za kaktus, ki izvira iz Srednje Amerike, Mehike in Antilov. Ime je nastalo iz latinskih besed grande (veliko) in flos (cvet). Ozka, kačasta stebla so dolga tudi več kot 10 metrov, drobna, običajno visijo z dreves in skalovja, lahko se razvejajo. Iz stebel izraščajo dolge zračne korenine. Cvet in drugi nadzemni deli se štejejo za zdravilne.
Marinka Turnšek z veličastno kaktejo. Foto: R. T.
Čez dan nič posebnega
Zanimivo in presenetljivo je, da se marsikomu na videz ne zdi nič posebnega. Pravijo celo, da je podnevi povsem običajna. Povsem drugače pa je, ko zacveti. Ime kraljica noči si namreč zares več kot zasluži. Na tankih, vzpenjavih vejah požene rumene, soncu podobne cvetove, ki odprti v premeru merijo tudi 30 centimetrov. Prostorastoča v naravi doseže še kak centimeter več, vendar so za to potrebne razmere, ki jih običajni ljubitelji rastlin pri nas nimajo in ne morejo zagotavljati. Več sreče in uspeha imajo zbiralci, ki pa imajo za to seveda posebne rastlinjake in prilagojene razmere: stalno ustrezno letno temperaturo, svetlobo, vlažnost in podobno.Diši po vanilji. Foto: R. T.
Posebnost te rastline je, da se njeni veličastni cvetovi odprejo samo ponoči, v temi. Vsak cvet, ki diši po vanilji, pa cveti le eno noč. Ko se zdani, se cvet zapre, oveni in odmre. Kljub temu je pogled nanj vreden čakanja in bedenja. Na dan, ko bo rastlina odprla cvet, se priprave začno že dopoldne. Cvet se ves dan postopoma in počasi odpira, ko se zvečeri, pa se na široko razpre. Za popolno odprtje v vsej veličastnosti je potrebna tema.
Posebno veličasten dogodek je cvetenje kraljice noči v naravi, v njeni domovini, kjer doseže višino več metrov in zacveti več cvetov naenkrat. S svojo lepoto privabi različne žuželke in tudi množico človeških občudovalcev. Naziv kraljice noči, obstaja tudi vrsta, imenovana princesa noči, si ta rastlina prav zaradi cvetov povsem zasluži. Občudovalci menijo, da gre za najbolj veličastni kaktus med vsemi.
