Kraljica vina je pridelana z izkušnjami, spoštovanjem in ljubeznijo (FOTO)
V zadnjih desetletjih je malvazija iz sence naših drugih belih vinskih sort stopila močno v ospredje. Je avtohtona istrska sorta in v slovenski Istri pravijo, da jo imajo, tako kot refošk, v krvi. Marec je mesec, ki pridelovalce, strokovnjake in ljubitelje te prevladujoče istrske sorte zvabi v Portorož. Tam so se malvaziji namreč z največjim spoštovanjem poklonili minuli konec tedna na dvodnevnem, že 27. portoroškem festivalu. Malvazija – žlahtni okus Mediterana.
Gre za istrsko malvazijo z močnim karakterjem, ki se loči od preostalih malvazij po Sredozemlju. Je slovenska sorta, ki se je razširila na Kras, v Vipavsko dolino, Brda in čez mejo v Furlanijo. S tem dogodkom so vinogradniki in vinarji že pred leti stopili iz svojih kleti ter z njeno zgodbo pogumno zakoračili bliže ljubiteljem vin.
Na njem vino ocenjujejo in se izobražujejo, na predavanjih in delavnicah ponujajo vpogled v njegov nastanek in nego ter ga s tem delajo še bolj prepoznavno in cenjeno. Malvazija po njihovi zaslugi že dolgo ni več običajno namizno vino. Predstavlja se s precej polnitvami, ki jih pridelajo na več načinov – od mladega svežega vina do penin, dobro se obnese kot starana, v boljših letnikih pa tudi kot desertno vino, ki je znano kot sladka malvazija.
Več kot pridelek
Sicer pa o tem, kaj za Primorce pomeni malvazija, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre Ingrid Mahnič vzneseno pravi: »Za nas ni več zgolj pridelek. Je naša zgodovina in prihodnost, naš navdih in ponos. V njej so naše izkušnje, naše spoštovanje in ljubezen do domače zemlje. In prav vsaka njena zlato rumena žlahtna kapljica je tudi prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine.« Vsekakor je ena najbolj cenjenih sort na tem območju, mnogi jo označujejo kar za kraljico vina.
Trta je prišla v naše kraje v 13. ali 14. stoletju iz Italije.
Trta je v naše kraje prišla v 13. ali 14. stoletju iz Italije. Je suho vino zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno cvetico in s polno aromo. Odlično se poda k beli ribi, školjkam, perutnini, mineštram, testeninam, ne preveč pikantnemu siru itd. Na festivalu je 60 vinogradnikov iz slovenske in hrvaške Istre, Brd, s Krasa, iz Vipavske doline in Italije ponujalo v pokušino okoli 160 vzorcev.
Hkrati je potekalo ocenjevanje Sommelier Slovenije 2025, tako da so obiskovalci lahko okusili štiri zmagovalne malvazije, devet malvazij z veliko zlato medaljo in 49 malvazij z zlato. Med peninami je slavila penina malvazija iz kleti Vina Markežič, med svežimi in zrelimi sta najbolj prepričali malvazija 2024 in malvazija 2023 iz kleti Vina Prelac, med maceriranimi pa je slavila malvazija Dora 2019, ki so jo pridelali v vinski kleti Bordon.
Preplet s tkanino
V sklopu festivala sta Društvo vinogradnikov slovenske Istre in Las Zelena Istra organizirala simpozij z naslovom Priložnosti in izzivi vinogradnikov pri oblikovanju vinske turistične destinacije, na katerem je Aleks Simčič iz Zavoda Konzorcij Brda predstavil pomen povezovanja vinogradnikov in skupne promocije regije. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec je osvetlila turistične strategije in sinergije med turizmom ter vinogradništvom, strokovnjak za marketing in predavatelj na fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Iztok Sila pa je delil vpoglede v učinkovite trženjske pristope za dvig prepoznavnosti vinskih destinacij.
Organizatorji so tudi letos pripravili bogat program, v nedeljo je na kulinarični delavnici vina in hrano spajal Janez Bratovž iz znane restavracije JB. Italijanska sommelierka Liliana Savioli je potovala med tkanino in malvazijo, Nik Mahnič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je predstavil stile malvazije skozi tehnologijo. Obiskovalke in obiskovalci so odkrivali potenciale in perspektive malvazije iz regije Severni Jadran.
Delavnico na to temo sta vodila novinar Sašo Dravinec in vinogradnik Matej Zaro. Zmagovalke ocenjevanja Sommelier Slovenije 2025 je predstavil slovenski sommelierski prvak Valentin Bufolin, sommelier Rok Jamnik iz kleti Vinakoper pa iskrenje penin iz malvazije.
