Kranjski Versailles občudoval tudi cesar

Avstrijski cesar Franc I. je 16. maja 1821 med Ljubljanskim kongresom obiskal lastnika dvorca Dol Jožefa Kalasanca Erberga. V občini Dol pri Ljubljani so se odločili, da 200-letnemu jubileju tega dogodka namenijo posebno pozornost.

»Z obeleženjem tega dogodka želi Občina Dol pri Ljubljani obuditi zgodovinski spomin in seznaniti prebivalce občine (in tudi širše) z najvišjim obiskom v zgodovini kraja, obiskom avstrijskega cesarja Franca I. in njegove žene Karoline v dvorcu barona Jožefa Kalasanca Erberga, dvigniti domovinsko zavest občanov, pritegniti mlade k raziskovanju tega dela dolske zgodovine in prispevati k prepoznavanju občine v slovenskem prostoru,« so sporočili.

Življenje prebivalcev Dola je bilo leta 1821 za današnji čas precej skromno. »Družinska knjiga (Status animarum), ki obsega čas od 1797. do 1941., v več zvezkih ohranja imena in hiše tedanjih prebivalcev,« je zapisal župnik Alojz Grebenc. »Za naselje Dol, ki ima v tem času tudi ime Verhpolje, je zapisano, da je tu 27 bivališč, od tega devet nenaseljenih. Šest nenaseljenih bivališč je bilo v lasti graščine. Današnja podoba teh bivališč, ki so bila priča cesarskega obiska, so iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Ljubljanski potres 1895 je te stare domove dodobra zrahljal in ljudi prisilil k obnovi, zato razen graščine in cerkve nimamo zgradb iz tistega časa. Zadnja zgradba iz časa pred cesarskim obiskom, porušena je bila leta 1944, je bilo župnišče v Dolu, ki je bilo zgrajeno leta 1731. Zvonik župnijske cerkve je bil takrat približno deset metrov nižji. Na zdajšnjo višino je bil dozidan leta 1847. Paviljonov še ni bilo v času cesarskega obiska.«

Dvorec Dol je bil baročni dvorec baronov Erbergov na levem savskem bregu v Dolu pri Ljubljani s prostranim in zgledno urejenim parkom, kranjskim Versaillesom, ki je bil na vrhuncu urejenosti v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja.
Ko je grof Aleksander Gallenberg v prvi polovici 16. stoletja opustil stari utrjeni grad Ostri vrh nad sotočjem Ljubljanice, Save in Kamniške Bistrice, si je dal leta 1540 na levem bregu Save pri vasi Dol zgraditi nov, času primernejši dvorec. Dvorec Dol so imeli Gallenbergi v posesti do leta 1562, za njimi pa Raspi. Od Janeza Boltežarja Raspa ga je leta 1688 kupil baron Janez Danijel Erberg. Že Janez Danijel je začel dvorec, ki je bil tudi za slovenske razmere dokaj skromen in grajen v renesančnem slogu, preurejati. Odločneje je posegel v preureditev gradu njegov vnuk Volbenk Danijel Erberg. Dvorec, zlasti pa park, sta dosegla vrhunec odličnosti v času njegovega sina Jožefa Kalasanca, ki je bil takrat eden najuglednejših mož na Kranjskem. Bil je zbiralec starin in umetnin, kulturni zgodovinar in mecen. Kalasanc je park spremenil v pravi botanični vrt s številnimi redkimi in eksotičnimi rastlinami. Njegovi otroci in dediči v drugem kolenu so dvorec prodali. Leta 1944 so ga partizani požgali. Spomeniška služba je rešila pred uničenjem samo oba klasicistična paviljona sredi opustelega parka.



Ob 200. obletnici obiska cesarja Franca I. v Dolu in 250. obletnici rojstva barona Jožefa Kalasanca Erberga so ob paviljonih odkrili Erbergov doprsni kip, pred dnevi pa so prav tam pripravili slovesno prireditev z odprtjem jubilejne razstave Cesar v Dolu, prof. dr. Stanislav Južnič je predaval o rodbini Erberg in obisku cesarja Franca I. V septembru se bo zvrstilo še nekaj dogodkov, in sicer bo v četrtek, 16. septembra, ob 18. uri dr. Božo Cerar spregovoril o temi Iz Dolskega v svet diplomacije, v torek, 21. septembra, ob 18. uri pa bo prof. dr. Andrej Rahten (Zgodovinski inštitut Milka Kosa, SAZU) govoril o diplomaciji velesil pred dvema stoletjema ob novi izdaji knjige Vladimirja Šenka o Ljubljanskem kongresu.