Kras v jeseni
Člani Kulturnega društva Kras – društvo ima več 30 članov in ga vodi predsednica Erna Kopše – so bili lani zelo dejavni. Decembra so odprli razstavo Prehod v galeriji občine Divača, kjer se zaradi majhnih prostorov predstavlja le 15 avtorjev s 24 deli. Razstava je bila zadnja med 15 organiziranimi dogodki v lanskem letu pod okriljem društva, ki se uspešno predstavlja ne le v vseh štirih kraško-brkinskih občinah, ampak tudi v Galeriji Barba v Idriji in Pavlovičevi galeriji v Ilirski Bistrici.
»V Divači se predstavljamo na temo Kras v jeseni. Razstavo akvarelov ter del v mešani tehniki, akrilu in olju, je z galerijskim listom pospremila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn,« pove Kopšetova. Kraški avtorji sicer pripravijo po eno razstavo v vsaki občini, lani pa so v divaški izvedli kar dve, že poleti so njihova dela lahko občudovali v galeriji pri K' ščaki v Betanji pri Milanu Maljevcu - Julku.
Tudi kiparji in fotografi
Razstavo v divaški občinski stavbi sta postavila Božidar Žgur iz Križa in Nevenka Vojvoda iz Divače. Poleg Kopšetove, Žgurja in Vojvodove razstavljajo še Slavko Guštin, Radovan Gregorčič, Teja Hlačer, Darja Ivančič, Jadranko Mahnič, Cvetka Oblak, Danica Stupar, Silva Pangos, Sonja Peroci, Sonja Trampuž, Slavica Vodopivec in Mojca Žerjal. Med kraškimi likovnimi ustvarjalci tako zasledimo že priznane slikarje, fotografe pa tudi kiparje, ki jih povezuje Kras. Gregorčič se predstavlja s skulpturo kamenine, žgane na 1280 stopinjah Celzija, z vgrajenim in ročno vlitim modrim steklom in led razsvetljavo.
24
del so razstavili.
Anamarija Stibilj Šajn ob tem dodaja: »Avtorji se približujejo tistemu, kar je realno stanje, ali pa se od njega umaknejo v svoj svet, se odpirajo notranji spontanosti, tistemu, kar ni narekovano od zunaj. Razstavljene slike ne pripadajo le slikarskemu mediju, ampak tudi keramičnemu. Ta je multimedijsko odprt, tudi takrat, ko v spomin prikliče dela lončarjev ali razpre keramično sodobnost oziroma avtorsko inventivnost. Vsakdo se ozira v svoji smeri, vsakdo išče svojo pot, vsakdo se odloča za lastna preurejanja v nove likovne celote. Fotografska dela so tista, ki v vsej svetlobi, barvitosti, slikovitosti in nazornosti ujamejo, zabeležijo in na razstavo ponesejo resničnost. Je pa tudi drugačna pot – s čopičem doseči fotografsko natančnost, poustvariti to, kar je, pa še avtorsko začiniti in dati lastno sporočilnost.«
