SINOVI BURJE
Kraških ovčarjev se bojijo tudi volkovi
Na Dnevu kraškega ovčarja v Štanjelu premiera dokumentarca Sinovi burje. V registru vpisanih 1020 teh psov.
Odpri galerijo
Letošnji nagrajenec KZS Viktor Kren s kraševko Mindi FOTO: Moni Černe
V nedeljo se je v Štanjelu v organizaciji Kluba kraških ovčarjev Slovenije (KKOS) s sedežem v Škofji Loki in Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov odvil dogodek v čast edini slovenski avtohtoni pasmi psov – na tradicionalnem Dnevu kraškega ovčarja je bilo več čudovitih lajajočih štirinožnih prijateljev.
Najprej so si vzreditelji, lastniki in ljubitelji te pasme na srednjeveškem gradu Štanjel ogledali razstavo o kraševcu Sinovi burje. Do septembra bodo na ogled slike, artefakti, fotografije in predmeti, povezani z zgodovino psov, ki jih je že leta 1689 v svoji Slavi vojvodine Kranjske prvi omenil Janez Vajkard Valvasor. Avtor razstave je akademski slikar Blaž Vehovar, ki je tudi avtor leta 2017 izdane monografije Kraški ovčarji – sinovi burje, predsednik KKOS in vzreditelj kraševcev.
Pobudnika dogodka Borisa Lozeja najbolj navdušuje njihov značaj: »Je izjemno zvest in samosvoj. Z njim je potrebnega ogromno dela. Žal je še vedno prizvok, da so to zelo grobi psi, kar pa ni res.« V Sloveniji poleg KKOS s prek 50 člani obstaja še Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. V našem registru je vpisanih okoli 1020 teh odličnih čuvajev čred in družinskih psov. Pri nas jih je v funkciji čuvaja najmanj 50, pri čemer na njihovi straži ne beležijo nobenega napada zveri.
Lastnika družinske psarne Lumivik na Podgorju pri Slovenj Gradcu, zakonca Ivica in Viktor Kren, ki se z vzrejo ukvarjata več kot dve desetletji, je Kinološka zveza Slovenije (KZS) letos tudi nagradila. »Kraševci so povsod po Sloveniji, okoli 70 odstotkov jih je hišnih ljubljenčkov. Povpraševanje po kraševcih je po vsej Evropi, od Finske, Belgije, Poljske do Italije in Hrvaške. Pes brez hib stane 700 evrov,« pravi Kren in poudarja, da družina psov ne izkorišča, ker to ni tovarna, zato imata njihova Mindi in njena mama Nesi leglo na približno dve leti: »Kraševec ima strašno rad otroke, razmišlja s svojo glavo, ima dober spomin in je izjemen čuvaj, ki pa potrebuje pozornost in vzgojo.«
Lani jo je organizatorjem zagodla epidemija, letos vreme, zato so osrednji del prireditve s Ferrarijevega vrta štanjelskega gradu preselili v kulturni dom.
Slovesni nagovor je imel organizator Lozej, komenski župan Erik Modic pa je izrazil zadovoljstvo, da sta prireditev in premiera filma prav v Štanjelu, ki postaja središče dediščine Krasa. Blaž Vehovar je poudaril, da si KKOS prizadeva pasmo ohraniti in jo promovirati, obenem je KZS pozval k boljšemu sodelovanju, saj da slednja premalo naredi za kraške ovčarje: »Želimo si, da bi v KZS opustili mačehovski pristop in pomagali pri ohranitvi našega kinološkega zlata.« Kraševci namreč potrebujejo zaščito. Leta 2015 so ustanovili semensko banko, kjer shranjujejo material plemenjakov, kar je z vidika ohranitve pasme izjemno pomembno.
Sodnica razstavnih psov in predsednica komisije Otrok in pes/ Mladi kinolog KZS Željka Fon Zidar je podelila priznanja članom omenjene komisije in hkrati častno članstvo za njihovo prizadevno delo v komisiji, sledila so priznanja najvidnejšim vzrediteljem Kluba kraških ovčarjev Slovenije. Kinološka zveza je s srebrnim znakom za zasluge na kinološkem področju ob Viktorju Krenu nagradila še lastnika psarne Srednjedravska z Marjete na Dravskem polju Franca Kiseljaka, lastnika psarne Kamengorska z Gabrja na Vipavskem Damijana Viteza, vzrediteljico psarne Vršnik iz Zgornje Kungote Branko Kranjc-Sluga in lastnika psarne Pižmohotova iz cerkljanske vasice Otalež Emila Pižmohta. Naziv mlade kinologinje leta je osvojila srednješolska umetnica Pia Šerjak.
Osrednji dogodek je bil premiera dolgo pričakovanega celovečernega dokumentarnega filma Mihe Čelarja Sinovi burje, ki je nastajal eno leto, v razmerah, ki niso bile najlažje. Film, ki ga je naročila TV Slovenija, je navdihnila istoimenska knjiga Blaža Vehovarja. Čelar je povedal, da je bil privilegij delati film o kraševcih in slovenskem volku, ima namreč tudi vzporedno linijo. Kraševec, kot ga je spoznal, je pravi slovenski pes, ki ima odlike našega nacionalnega značaja.
»Ima veliko srce, je trmast in vztrajen, zdi se kosmat in robat, ima pa dušo. Ko ga spoznaš, ga imaš rad.« Pojasnil je še, kaj je hotel povedati: »Leta 2019 je bil pogrom nad zvermi, tam, kjer so bili napadi na pašno živino, se je politika poskušala okoristiti s prizadetostjo kmetov, po hitrem postopku so želeli postreliti kar največ volkov in medvedov, mi pa smo zgodbo o kraševcu izkoristili, da bi pokazali, da s pravim pristopom, s pastirskim psom, električno ograjo, dosežemo, da je volk sit in koza cela.«
Film, ki ga bo TV Slovenija predvajala 15. junija, je že zdaj sprejet na Festival Gorniškega filma in Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC, pa tudi od italijanske RAI so dobili ponudbo za odkup.
Najprej so si vzreditelji, lastniki in ljubitelji te pasme na srednjeveškem gradu Štanjel ogledali razstavo o kraševcu Sinovi burje. Do septembra bodo na ogled slike, artefakti, fotografije in predmeti, povezani z zgodovino psov, ki jih je že leta 1689 v svoji Slavi vojvodine Kranjske prvi omenil Janez Vajkard Valvasor. Avtor razstave je akademski slikar Blaž Vehovar, ki je tudi avtor leta 2017 izdane monografije Kraški ovčarji – sinovi burje, predsednik KKOS in vzreditelj kraševcev.
Želijo si ga povsod po Evropi
Pobudnika dogodka Borisa Lozeja najbolj navdušuje njihov značaj: »Je izjemno zvest in samosvoj. Z njim je potrebnega ogromno dela. Žal je še vedno prizvok, da so to zelo grobi psi, kar pa ni res.« V Sloveniji poleg KKOS s prek 50 člani obstaja še Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. V našem registru je vpisanih okoli 1020 teh odličnih čuvajev čred in družinskih psov. Pri nas jih je v funkciji čuvaja najmanj 50, pri čemer na njihovi straži ne beležijo nobenega napada zveri.
Miroslav Zidar (levo), eden vodilnih in mednarodno priznanih slovenskih kinologov, ter avtor razstave Sinovi burje Blaž Vehovar Fotografije: Moni Černe
Lastnika družinske psarne Lumivik na Podgorju pri Slovenj Gradcu, zakonca Ivica in Viktor Kren, ki se z vzrejo ukvarjata več kot dve desetletji, je Kinološka zveza Slovenije (KZS) letos tudi nagradila. »Kraševci so povsod po Sloveniji, okoli 70 odstotkov jih je hišnih ljubljenčkov. Povpraševanje po kraševcih je po vsej Evropi, od Finske, Belgije, Poljske do Italije in Hrvaške. Pes brez hib stane 700 evrov,« pravi Kren in poudarja, da družina psov ne izkorišča, ker to ni tovarna, zato imata njihova Mindi in njena mama Nesi leglo na približno dve leti: »Kraševec ima strašno rad otroke, razmišlja s svojo glavo, ima dober spomin in je izjemen čuvaj, ki pa potrebuje pozornost in vzgojo.«
Lani jo je organizatorjem zagodla epidemija, letos vreme, zato so osrednji del prireditve s Ferrarijevega vrta štanjelskega gradu preselili v kulturni dom.
Režiser filma Sinovi burje Miha Čelar
Slovesni nagovor je imel organizator Lozej, komenski župan Erik Modic pa je izrazil zadovoljstvo, da sta prireditev in premiera filma prav v Štanjelu, ki postaja središče dediščine Krasa. Blaž Vehovar je poudaril, da si KKOS prizadeva pasmo ohraniti in jo promovirati, obenem je KZS pozval k boljšemu sodelovanju, saj da slednja premalo naredi za kraške ovčarje: »Želimo si, da bi v KZS opustili mačehovski pristop in pomagali pri ohranitvi našega kinološkega zlata.« Kraševci namreč potrebujejo zaščito. Leta 2015 so ustanovili semensko banko, kjer shranjujejo material plemenjakov, kar je z vidika ohranitve pasme izjemno pomembno.
Trmast, a z velikim srcem
Sodnica razstavnih psov in predsednica komisije Otrok in pes/ Mladi kinolog KZS Željka Fon Zidar je podelila priznanja članom omenjene komisije in hkrati častno članstvo za njihovo prizadevno delo v komisiji, sledila so priznanja najvidnejšim vzrediteljem Kluba kraških ovčarjev Slovenije. Kinološka zveza je s srebrnim znakom za zasluge na kinološkem področju ob Viktorju Krenu nagradila še lastnika psarne Srednjedravska z Marjete na Dravskem polju Franca Kiseljaka, lastnika psarne Kamengorska z Gabrja na Vipavskem Damijana Viteza, vzrediteljico psarne Vršnik iz Zgornje Kungote Branko Kranjc-Sluga in lastnika psarne Pižmohotova iz cerkljanske vasice Otalež Emila Pižmohta. Naziv mlade kinologinje leta je osvojila srednješolska umetnica Pia Šerjak.
Želimo si, da bi v KZS opustili mačehovski pristop in pomagali pri ohranitvi našega kinološkega zlata.
Osrednji dogodek je bil premiera dolgo pričakovanega celovečernega dokumentarnega filma Mihe Čelarja Sinovi burje, ki je nastajal eno leto, v razmerah, ki niso bile najlažje. Film, ki ga je naročila TV Slovenija, je navdihnila istoimenska knjiga Blaža Vehovarja. Čelar je povedal, da je bil privilegij delati film o kraševcih in slovenskem volku, ima namreč tudi vzporedno linijo. Kraševec, kot ga je spoznal, je pravi slovenski pes, ki ima odlike našega nacionalnega značaja.
700evrov stane kraševec brez hib.
»Ima veliko srce, je trmast in vztrajen, zdi se kosmat in robat, ima pa dušo. Ko ga spoznaš, ga imaš rad.« Pojasnil je še, kaj je hotel povedati: »Leta 2019 je bil pogrom nad zvermi, tam, kjer so bili napadi na pašno živino, se je politika poskušala okoristiti s prizadetostjo kmetov, po hitrem postopku so želeli postreliti kar največ volkov in medvedov, mi pa smo zgodbo o kraševcu izkoristili, da bi pokazali, da s pravim pristopom, s pastirskim psom, električno ograjo, dosežemo, da je volk sit in koza cela.«
Film, ki ga bo TV Slovenija predvajala 15. junija, je že zdaj sprejet na Festival Gorniškega filma in Mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC, pa tudi od italijanske RAI so dobili ponudbo za odkup.
