SKUPAJ Z ŽENO

Kravam redno obrezuje parklje

Urejenost živali vpliva na kakovost mesa in mleka.
Fotografija: Krava ne sme videti, kaj se dogaja. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal
Odpri galerijo
Krava ne sme videti, kaj se dogaja. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal

Pred dnevi smo v Meleh, vasici med Gornjo Radgono in Radenci, pri družini, ki se ljubiteljsko ukvarja s kmetovanjem, naleteli na nevsakdanje opravilo. Tu je namreč še ne 60-letni domačin Anton Kokol kravam obrezoval parklje. Med pogovorom smo spoznali, da se Tonček, ki je tudi zelo dejaven v PGD Mele, s tem ukvarja že polnih 20 let, lotil pa se ga je po naključju, potem ko je na Farmi prašičev v Podgradu izgubil službo. Kokol je sicer po osnovnem poklicu kmetijski in veterinarski tehnik.

Tonček Kokol, ki je sicer odraščal na kmetiji, je že dobro vedel, da je treba goveji živini, ki se je ne uporablja za vprego, vsaj enkrat na leto postriči parklje. Vprežna živina tega opravila ne potrebuje, saj se ji obrabljajo ob sami hoji po stezi. A vpreg ne uporablja tako rekoč nihče, zato jih je treba vsem redno obrezovati.

Obrezovanje parkljev je zelo zahtevno opravilo.
Obrezovanje parkljev je zelo zahtevno opravilo.

V dvoje

Urejeni parklji vplivajo na prirejo mesa in pri kravah molznicah na količino ter kakovost mleka. Mesečni prirast posameznega parklja goveje živine je do sedem milimetrov, odvisen pa je od več dejavnikov. Obrezovanje bi pri vsaki živali bilo treba opraviti dva- do trikrat na leto.

Kokol sicer ima zelo veliko dela, na širšem severovzhodnem delu Slovenije to opravilo obvladajo le še nekateri redki posamezniki. V vseh letih je Tonček s striženjem pomagal prek 130.000 glavam živine. Prvih pet let je delo opravljal sam, odkar je službo izgubila še žena Alenka, pa ga opravljata v dvoje.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije