Krave, ovce in pujsi se pasejo tudi v snegu

Hlev je na kmetiji velika finančna investicija, zato so države z milimi zimami, denimo Irska, Velika Britanija, Nizozemska in zahodna Francija, pri živinoreji v prednosti.

Kmetijski strokovnjak za prehrano živali in kakovost krme dr. Jože Verbič s kmetijskega inštituta v Ljubljani mi je pred časom pojasnil prednost živinoreje na Irskem.


Tam živino zaradi mile atlantske klime pasejo tudi 10 mesecev, kar pomeni, da morajo poenostavljeno povedano krmo pripraviti le za preostala dva meseca. Pa še to ne, saj v močnih živinorejskih državah obstaja t. i. živinska borza, kjer živino tik pred zimo prodajo, spomladi pa kmetje nakupijo nova teleta za rejo.
 

Odporna belokranjska pramenka

Opisanega pri nas ni, čeprav je živinoreja, zlasti prireja mleka, pomembna in smo pri tem samozadostni in priredimo več mleka, kot ga porabimo. A krave običajno niso vse leto zunaj, pašna oziroma prosta reja ni značilna za območje Slovenije, saj so kmetijska zemljišča lastniško preveč razdrobljena.

Slovenski kmetje lahko živino pasejo največ pol leta, v tem času pa morajo pripraviti krmo za pol leta in imeti dobro urejen hlev.


Je pa seveda nekaj izjem. Živinorejec Marko Jordan z Malenc na Krškem polju je pred leti dokupil sosednjo opustelo kmetijo, združil zemljišča in za svojih 30 glav uredil pašnike. Ima star hlev odprtega tipa: »Krave se lahko pozimi umaknejo vanj, kadar koli želijo, a do –5 °C nimajo težav.« Zato se bolj ali manj tudi pozimi zadržujejo pod kozolcem, kjer imajo sena, kolikor ga želijo.

Pravzaprav edinstven primer proste reje, kjer so živali na prostem tudi pozimi, ko zapade veliko snega, so vsaj deloma ohranili v Beli krajini, od koder prihaja tudi naša avtohtona pasma ovac belokranjska pramenka, ki je odeta v goste, dolge pramene volne, ki jo varujejo pred najhujšim mrazom.


Ovčerejec in zanesenjak Boris Grabrijan, ki si v sklopu delovanja Krajinskega parka Kolpa prizadeva za ohranitev dediščine, je v minulih letih poustvaril model proste reje ovac, ki zeleno zimo preživljajo na pašnikih, če je sneg, pa v okolici kozolca oziroma v staji.

»Še tako huda zima v naših očeh za živali ni noben problem. Doživel sem že –24 °C in meter in pol snega. Ključno je, da živalim priskrbiš zares dobro, kar najboljšo krmo in vsak dan svežo vodo.« Avtohtona pasma ovce belokranjska pramenka z dolgo, ostro volno je tisočletja kljubovala najhujšim zimam.
 

Zaščitniške do telet

Grabrijan, ki na svojih pašnikih pase nič manj kot 250 ovac, 22 krav, 10 prašičev in 25 oslov, pojasni, da ovce in prašiči sploh ne pijejo vode, če temperature niso tako nizke, govedo in osli pa jo potrebujejo.

Pozimi v visokem snegu se pravzaprav vse vrti okoli dobre krme in vode. »Mi za zimo pripravimo tiste pašnike, na katere lahko tudi ob visokem snegu dostopamo s traktorjem. Da dostavimo vodo in krmo ter po potrebi zaorjemo gaz, da lahko živali pridejo do bal sena.«


S prosto rejo ni tako malo dela, kot se zdi. Dodaten problem je tudi ta, da so živali na paši v dobri kondiciji, postanejo samostojne in rahlo podivjajo.

Ko smo pred meseci obiskali Jordana, nas je opozoril, da se čredi tudi sam približa zelo previdno: »Zlasti krave matere so zelo zaščitniške do telet in se katera lahko zapodi za tabo.«

Živali pozimi pojedo za četrtino več krme kot v hlevu. »Strošek je malce višji, a po drugi strani živali postanejo izjemno odporne, proti boleznim in zajedavcem jih cepimo bolj simbolično,« poudarja Grabrijan.

In zakaj se več kmetov v Sloveniji ne odloči za tak način reje? Prvič so kmetijska zemljišča razdrobljena, drugič pa se ekstenzivna reja ekonomsko ne izide, če nimate zadaj dodane vrednosti v obliki pridelave sira, jogurtov …


Grabrijan nam je za konec povedal zanimivost: »Ko začne snežiti, se ovce nagonsko pomaknejo višje.« Nihče ne ve pojasniti, zakaj. Verjetno gre za prastrah, previdnost pred plenilci, ki pa se menda pomaknejo v dolino.