KORONASTANJE
Beovićeva o tem, kdaj bo treba po tretji odmerek (VIDEO)
Na današnji novinarski konferenci so govorili tudi o mešanju cepiv in cepljenju otrok.
Odpri galerijo
Bojana Beović. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Po ministru za zdravje Janezu Poklukarju, ki je pojasnil podrobnosti o evropskem digitalnem cepilnem dokumentu in cepljenju, sta pred javnost in novinarje stopila še direktor NIJZ Milan Krek in vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović, ki pravi: »Bolezen je postala sezonska. Južna polobla je trenutno precej obremenjena in povsem razumljivo je, da bomo v jesenskem delu ponovno v taki situaciji.«
Krek je povedal, da imamo v zadnjem tednu vsak dan manj okuženih. Povedal je da smo v zadnjih dveh tednih priča padanju in da pričakujejo, da se bo v prihodnjih dneh končal epidemijski val. Kaj sledi? Krek napoveduje, da priprava na morebitni naslednji val. Direktor NIJZ je prepričan, da smo tretji val dobro obvladali po zaslugi cepljenja, ki je po njegovem zaustavilo tretji val. »Padanje primerov ni slučajno, ampak je rezultat velikih naporov.« Starejše od 50 let, ki so bolj ogroženi, poziva, naj se odločijo za cepljenje. Pravi, da je cepljenje izhod in ne težava. S tem začne padati število okuženih in tudi umrlih. »Cepiva je dovolj, cepite se. To je najboljša zaščita, da se ognemo zapletom, do katerih utegne priti v jeseni.«
Dotaknil se je še ukrepov, ki smo jih bili deležni v času epidemije. »Če bi ocenjevali ukrepe na podlagi medijev in ljudstva, bi rekli, da so grozni. Če pa jih primerjamo z drugimi pa so druge države imela bistveno bolj stroge ukrepe.« Veliko je bilo lažnih strokovnih informacij, je dejal in dodal, da jim to ni bilo v korist. Na vprašanje, kaj v praksi pomeni, da je vzhodni del države obarvan zeleno, zahodni pa oranžno, je odgovoril, da ne ve. Da je to odvisno od vsake posamične države.
Beovićeva je spregovorila o mešanju cepiv in dejala, da ni to nič novega. To vprašanje pa je v Evropi postalo zanimivo, ko so v nekaterih državah ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece. »Britanska raziskava je pokazala, da je neželenih reakcij več, če gre za kombinacijo vektorskega in cepiva mRNA. Ugotovili so, da so bile razlike velike, a da ni prišlo do resnih zapletov ali hujših posledic. Španska raziskava še čaka objavo, a so odziv na cepljenje primerjali pri bolnikih, ki so prvi odmerek dobili AstraZenece in drugega mRNA, in reakcijo tistih, ki so prejeli le en odmerek AstraZenece. Ugotovili so, da je bil pri prvih odziv večji in ugotovili tudi, da je učinek kombinacije boljši kot če bi prejeli odmerek cepiva ene vrste.« Povedala je še, da obstaja še nemška študija, ki je pokazal, da je bil odziv precej boljši, če je bila kombinacija, a se nemška ni ukvarjala z neželenimi učinki.
»Cepiva so še vedno registrirana tako, da je treba cepljenje dokončati z isto vrsto cepiva. Te raziskave so šele začetek vedenja o taki vrsti cepiv, kažejo pa, da bo verjetno na ta način mogoče povečati zaščito in imunski odziv. Se pa postavlja vprašanje varnosti, če vemo, da je prvi odmerek cepiva AstraZenece tisti, pri katerem lahko pride do neželenih učinkov, pri drugem odmerku je teh bistveno manj.« Povedala je še, da nekatere države dopuščajo mešanje, zato, ker so se odločili omejiti cepljenje s tem cepivom. »Mešanja ne moremo priporočiti. Vse je odvisno od tega, kakšni bodo rezultati in kako bo s tretjim odmerkom, ki ga pričakujemo v jeseni ali čez leto dni,« je še dejala Beovićeva.
Beovićeva je rekla, da so doživeli presenečenje, ko je prišla v javnost informacija, da se cepivo Pfizer še ne priporoča otrokom starejšim od 12. let. Izjava je bila objavljena 21. junija, a je bila od WHO umaknjena. Beovićeva je poudarila, da tako ostaja le informacija, da otroci niso prioritetna skupina za cepljenje. V Evropi se cepljenje priporoča tistim otrokom, ki so kronični bolniki in pri katerih se pričakuje težji potek bolezni.
Krek je povedal, da imamo v zadnjem tednu vsak dan manj okuženih. Povedal je da smo v zadnjih dveh tednih priča padanju in da pričakujejo, da se bo v prihodnjih dneh končal epidemijski val. Kaj sledi? Krek napoveduje, da priprava na morebitni naslednji val. Direktor NIJZ je prepričan, da smo tretji val dobro obvladali po zaslugi cepljenja, ki je po njegovem zaustavilo tretji val. »Padanje primerov ni slučajno, ampak je rezultat velikih naporov.« Starejše od 50 let, ki so bolj ogroženi, poziva, naj se odločijo za cepljenje. Pravi, da je cepljenje izhod in ne težava. S tem začne padati število okuženih in tudi umrlih. »Cepiva je dovolj, cepite se. To je najboljša zaščita, da se ognemo zapletom, do katerih utegne priti v jeseni.«
Milan Krek. FOTO: Jože Suhadolnik
Dotaknil se je še ukrepov, ki smo jih bili deležni v času epidemije. »Če bi ocenjevali ukrepe na podlagi medijev in ljudstva, bi rekli, da so grozni. Če pa jih primerjamo z drugimi pa so druge države imela bistveno bolj stroge ukrepe.« Veliko je bilo lažnih strokovnih informacij, je dejal in dodal, da jim to ni bilo v korist. Na vprašanje, kaj v praksi pomeni, da je vzhodni del države obarvan zeleno, zahodni pa oranžno, je odgovoril, da ne ve. Da je to odvisno od vsake posamične države.
Mešanje cepiv
Beovićeva je spregovorila o mešanju cepiv in dejala, da ni to nič novega. To vprašanje pa je v Evropi postalo zanimivo, ko so v nekaterih državah ustavili cepljenje s cepivom AstraZenece. »Britanska raziskava je pokazala, da je neželenih reakcij več, če gre za kombinacijo vektorskega in cepiva mRNA. Ugotovili so, da so bile razlike velike, a da ni prišlo do resnih zapletov ali hujših posledic. Španska raziskava še čaka objavo, a so odziv na cepljenje primerjali pri bolnikih, ki so prvi odmerek dobili AstraZenece in drugega mRNA, in reakcijo tistih, ki so prejeli le en odmerek AstraZenece. Ugotovili so, da je bil pri prvih odziv večji in ugotovili tudi, da je učinek kombinacije boljši kot če bi prejeli odmerek cepiva ene vrste.« Povedala je še, da obstaja še nemška študija, ki je pokazal, da je bil odziv precej boljši, če je bila kombinacija, a se nemška ni ukvarjala z neželenimi učinki.
»Cepiva so še vedno registrirana tako, da je treba cepljenje dokončati z isto vrsto cepiva. Te raziskave so šele začetek vedenja o taki vrsti cepiv, kažejo pa, da bo verjetno na ta način mogoče povečati zaščito in imunski odziv. Se pa postavlja vprašanje varnosti, če vemo, da je prvi odmerek cepiva AstraZenece tisti, pri katerem lahko pride do neželenih učinkov, pri drugem odmerku je teh bistveno manj.« Povedala je še, da nekatere države dopuščajo mešanje, zato, ker so se odločili omejiti cepljenje s tem cepivom. »Mešanja ne moremo priporočiti. Vse je odvisno od tega, kakšni bodo rezultati in kako bo s tretjim odmerkom, ki ga pričakujemo v jeseni ali čez leto dni,« je še dejala Beovićeva.
Beovićeva je rekla, da so doživeli presenečenje, ko je prišla v javnost informacija, da se cepivo Pfizer še ne priporoča otrokom starejšim od 12. let. Izjava je bila objavljena 21. junija, a je bila od WHO umaknjena. Beovićeva je poudarila, da tako ostaja le informacija, da otroci niso prioritetna skupina za cepljenje. V Evropi se cepljenje priporoča tistim otrokom, ki so kronični bolniki in pri katerih se pričakuje težji potek bolezni.
