Krep papir je kot jutranja kavica (FOTO)

Prireditveni šotor v Termah Snovik je bil minulo nedeljo poln cvetja, ki so ga na razstavi Cvetoča jesen predstavile izdelovalke rož iz krep papirja. Pripravilo jo je Turistično društvo Tuhinjska dolina.

Izdelovanje rož iz krep papirja so že leta 2012 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine, kjer so na kratko zapisali: »Izdelovanje papirnatih rož je veščina oblikovanja različnih vrst papirja v dovršeno izdelane predmete, ki posnemajo naravno podobo rož in rastlinja in se uporabljajo ob različnih priložnostih, največkrat povezanih z obredi prehoda in praznovanji.«

Razstava Cvetoča jesen je navdušila ljubitelje rož.

Prenos z zgledom

In kakšna je zgodovina izdelovanja rož iz krep papirja? »Izdelovanje suhega cvetja je bilo znano v prvi polovici 18. stoletja v Angliji, od tam pa se je veščina razširila po Evropi in v prvi polovici 19. stoletja dosegla tudi naše kraje,« lahko preberemo v Registru nesnovne kulturne dediščine.

»Sprva je bila dejavnost znana le med mestnim prebivalstvom, od sredine 19. stoletja pa je izpričana tudi med kmečkim slojem na Slovenskem. Papirnate rože so izdelovali iz raznovrstnega papirja in žičnatih opor. Cvetne in stebelne liste so izrezovali s škarjami ali redkeje izsekavali s posebnimi železnimi izsekači in jih nato barvali ter tudi povoščili, da bi bili obstojni. Rože so izdelovali še iz raznobarvnega krep (gubanega) papirja. Pri izdelavi so se uporabljale različne tehnike oblikovanja papirja, na primer prepogibanje, svaljkanje, raztezanje, gubanje, kodranje, nabiranje in zarezovanje. Posamezni izdelovalci umetnih cvetlic te načine uspešno prenašajo v današnji čas.«

Niso pravi.

Izdelovalci poskušajo posnemati naravo. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng

Bojana Vidmar iz Razvojnega združenja Repentabor iz Italije

Še ena zanimivost o prenašanju izročila, o katerem poročajo v Registru nesnovne kulturne dediščine: »Znanje in veščine o izdelovanju papirnatih rož so se na Slovenskem v preteklosti po večini prenašali od izdelovalke do izdelovalke z zgledom in ustnim izročilom. Redkeje je to znanje izviralo iz zgledov v revijah in časopisih, torej iz slikovnih in pisnih virov. K razširjenosti vedenja o izdelovanju rož so prispevali ceneni in dostopni materiali, iz katerih so bile narejene rože (papir, žica, vosek, vrvica, bombažna nit), ter preprosti tehnološki načini izdelave z orodjem, ki je bilo dostopno v vsakem gospodinjstvu.«

Mamina dediščina

Prireditveni šotor v Snoviku so zasedle izdelovalke rož z vseh koncev Slovenije, celo iz zamejstva, v njihovi družbi pa se je znašel tudi Zvonko Mikša iz Dornave, ki skupaj z ženo Vereno ustvarja tovrstno cvetje. »Pred upokojitvijo se z ženo še nisva ukvarjala s temi rožami, jih je pa izdelovala moja mama. Ko sva se upokojila, sva želela obnoviti njeno znanje. Lepo cvetje nastane le, če to delaš z dušo in srcem, da obdelaš vsak list, da ga lepo upogneš in prepogneš. Cvet mora biti prav tak, kakršen naj bi bil v naravi. Cvetje iz narave razstaviva in narediva šablono in po tej šabloni delava cvetje iz krep papirja,« je povedal Zvonko in dodal, da uporabljata 180-gramski krep papir, uvožen iz Italije. Ta je zelo trden in obstojen.

Jožica Perne (levo) in Majda Masle sta članici sekcije, ki deluje znotraj Folklorne skupine Rožmarin.

Obiskovalci razstave so lahko občudovali na tisoče papirnatih cvetov.

»S tankim papirjem ne ustvarjava, ker se tako cvetje zelo hitro povesi. Našla sva nekaj maminih šablon, po malem pa se izobražujeva sama, saj z izdelovanjem ugotoviš, ali so cvetovi lepi ali ne. Žal jih je veliko končalo v smeteh. Midva pri tem delu uživava in tako nastajajo vrhunski izdelki, ki so dobili že številna priznanja oziroma certifikate. Nazadnje mi je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije podelila naziv priznani rokodelec za rokodelsko panogo izdelovanje cvetja iz papirja in drugih gradiv. Že pred tem sem dobil vrsto drugih priznanj. Še nekaj: ni dneva brez krep papirja. Ta papir je za naju kot jutranja kavica, izdelovanje rož je najin balzam, v tem uživava in sva vesela, da naju roke še naprej ubogajo.«

Za otroke so pripravili delavnico izdelovanja.

Domžalsko-dornavska naveza (z leve): Sonja Beno iz Domžal, Verena in Zvonko Mikša iz Dornave ter Marija Radkovič iz Domžal

Bojana Vidmar prihaja iz Razvojnega združenja Repentabor iz Italije, pravi pa, da so v društvu ženske, ki rade izdelujejo najrazličnejše stvari, med drugim papirnato cvetje: »V društvu sodelujejo ženske z obeh strani meje. Material kupimo v papirnicah, saj je na voljo dovolj vrst krep papirja v najrazličnejših barvnih odtenkih. Sprašujete, ali trpijo prsti. Da, vsekakor, ženske pravijo, da jih po določenem času prime krč, pa potem malo počivajo in nato delajo naprej. Izdelkov ne prodajamo, razen če nam kdo, ki si želi tako cvetje, ponudi prostovoljne prispevke. Za nas je pomembno, da lahko kupimo nov papir za nove cvetlične izzive.«

Astre

Jožica Perne in Majda Masle sta doma iz Vnanjih Goric in sta članici sekcije, ki deluje znotraj Folklorne skupine Rožmarin. »Rože iz krep papirja izdeluje sedem rokodelk, ki se srečujemo enkrat na teden, poleg tega pripravljamo delavnice v domovih starejših občanov in vrtcih. Trenutno so najzanimivejše in najbolj aktualne božične zvezde, saj se vse bolj bližajo božični prazniki,« je povedala Jožica, ki si je tudi klobuk okrasila s papirnatim cvetjem.