Krepki fantje velikanki nesli na blagoslov

V Preboldu vsako leto na cvetno nedeljo župljani k blagoslovu prinesejo tudi dve butari velikanki: z 20-letno tradicijo eno izdelajo v Kaplji vasi, nekaj let manj pa jo izdelujejo v Matkah, v vasi pod savinjskimi hribi Homom, Kamnikom, Golavo in Mrzlico.

Butara velikanka iz Matk je bila tokrat dolga več kot 18 metrov.

Nekoč butara bandera

Tudi letos so ostali zvesti tradiciji. Velikanka iz Kaplje vasi je bila visoka skoraj 22 metrov, kar je za dober meter več kot lanska, sicer pa jo vsako leto iz vasi do cerkve, ki je oddaljena slaba dva kilometra, nosi okrog 25 krepkih fantov in mož. Pri izdelavi sodeluje še najmanj toliko vaščanov, ki butaro tudi pospremijo z manjšimi butaricami do župnijske cerkve sv. Pavla. Velikanko nato z vrvjo dvignejo na običajno mesto ob vhodu v cerkev, kjer bo dolgo spominjala na velikonočne praznike in vaščane, ki ohranjajo lepo tradicijo. Najprej so izdelovali butaro bandero (samostoječo butaro), ki je bila v sredinskem delu dolga od 16 do 18 metrov, z obema podpornima krakoma celo 37, zadnje desetletje pa se lotevajo klasične butare velikanke.

Tradicijo ohranjajo že 20 let.

Po njihovem zgledu so tradicijo prevzeli v Matkah. Razlog se morda skriva tudi v sorodstvenih vezeh, saj sta dva nekdanja prebivalca Kaplje vasi, ki sta sodelovala pri nastajanju butare velikanke, postala vaščana Matk. Njihova butara je bila sprva visoka 11 metrov, nato pa so vsako leto še kaj dodali. Letošnja je bila dolga več kot 18 metrov in tako njihova največja doslej. Na skoraj pet kilometrov dolgi poti jo je spremljalo prek 20 fantov in mož, z njimi pa je z manjšimi butaricami pot iz Matk do Prebolda prehodilo še veliko drugih vaščanov. Po končanem blagoslovu vseh butar, ki ga je pred Aninim domom opravil preboldski župnik Srečko Hren, so butaro odnesli v svojo vas, kjer je sledilo še prijetno druženje.

Po blagoslovu jo odnesejo nazaj v Matke.

Za izdelavo butar so morali ustvarjalci nabrati veliko leskovih palic, precej dela so imeli tudi s pušeljcem na vrhu, ki so ga izdelali iz pušpana, drena, božjega lesa oziroma bodike, vresja, okrasne tise, lovora in več kot deset vrst rož in cvetočih grmovnic.