Kri darovali več kot stokrat: v Cirkovcah že enajst takšnih dobrotnikov (FOTO)
Krvodajalci nesebično darujejo del sebe in so srečni, da pomagajo ohraniti človeško življenje. Pred dobrimi 70 leti so tudi v nekdanji Krajevni skupnosti Cirkovce v Občini Kidričevo ustanovili Krajevno organizacijo Rdečega križa in od takrat je to humano poslanstvo del tamkajšnjega okolja.
V KO RK Cirkovce imajo srčne ljudi, kar 361 krvodajalcev. Vsako leto se jim pridruži do deset mladih, zadovoljni so, da živijo v tako prijaznem okolju in da komisija za krvodajalstvo deluje zelo uspešno. Ko tamkajšnji krvodajalec daruje kri stokrat, prejme viteški naziv, s katerim se v Cirkovcah ponaša že enajst dobrotnikov, samo v minulem letu so se z naslovom kronali štirje. Tudi ob letošnjem dnevu slovenskih krvodajalcev, nedavno smo zaznamovali še svetovni dan, so v Cirkovcah pripravili akcijo, ki so se ji pridružili tudi vitezi Martin Golenko, Marjan Milinovič in Anton Strmšek. Martin, predsednik komisije za krvodajalstvo KO RK Cirkovce, je kri daroval 153-krat. Začel je v JLA, v sedemdesetih letih, k temu pa sta ga takrat dodatno spodbudila prosta dneva.
Okroglih 100
V murskosoboški bolnišnici so se ob svetovnem dnevu krvodajalcev poklonili Štefanu Viragu iz Odrancev in Marjanu Gubiču iz Martjancev, ki sta kri darovala stotič. Visoka jubilanta sta razrezala torto, v bolnišnici pa so se ob posebni priložnosti zahvalili vsem, ki so kdaj darovali kri in tako pomagali pri reševanju življenj.
Marjan pove, da je krvodajalsko pot začel na šoli za miličnike v Ljubljani, to je bilo leta 1981, dve leti prej pa je krvodajalec postal tudi Anton, ki se je za plemenito poslanstvo odločil po končani šoli. Spodbudil ga je sovaščan. Razlogi za udeležbo na akcijah so se z leti spreminjali. Marjan pravi, da je redni krvodajalec postal predvsem zaradi službe. »Ko sem končal šolo, sem začel delati kot miličnik. Videl sem prometne nezgode s težjimi poškodbami in kako dragocena je kri,« je dejal Marijan. Strmšek je razmišljal podobno: »Mogoče ravno to manjka, ravno moja skupina, in to me je spodbujalo. Ponosen sem bil, da sem lahko nekomu pomagal tako humano,« je pojasnil Anton.
Kot nam še zaupajo sogovorniki, sta krvodajalcem v preteklosti ob darovanju pripadala prosta dneva, akcije pa so postale oblika druženja, zato imajo vsi trije danes nanje ogromno spominov. »Včasih smo prišli domov komaj naslednji dan,« je v smehu povedal Martin, Marjan pa se je ob tem spominjal predvsem malice, ki so jo dobili ob darovanju: »Vesel si bil, da si dobil tisto klobaso. Včasih sem dobil cel par, včasih samo polovico.« Najpomembneje pa je, da so vsi trije z zgledom spodbudili tudi druge, predvsem mlajše generacije.
