Križi in težave prebivalcev ob Muri: vaščani ne dobijo niti dokumentov!

Čeprav je vse bližje dan, ko bodo Hrvati vstopili v schengensko območje, državi sosedi niti po dobrih 31 letih po osamosvojitvi ter dobrih pet let po pravnomočnosti arbitražnega sporazuma nista mogli določiti dokončne meje med njima. Nedoločena meja ni grenila življenja zgolj prebivalcem na Obali, Trdinovem vrhu, pri Razkrižju in še kje, temveč tudi ob Muri, v Krajevni skupnosti Hotiza, predvsem v zaselku Brezovec – del ali sedaj končno tudi uradno v Mirišču.

Arbitražna razsodba je omenjeni prijetni zaselek ob Muri jasno pripisala Sloveniji, zaselek je prejel smerno in krajevno tablo, to pa je tudi vse. Naselje Mirišče je ostalo na slovenski strani meje.

V Mirišču jih je nekoč živelo 30, danes le še osem.

So in bodo Slovenci

»Takratni župan občine Lendava je marca letos naročil oddelku za prostor, infrastrukturo in gospodarske javne službe, da začne postopke za označitev naselja Mirišče, ter o tem obvestil predsednika KS Hotiza Igorja Kövesa,« so na poizvedovanje, kako daleč je rešitev zapleta, zapisali na občinski upravi. V zaselku Mirišče je nekoč živelo 30 ljudi, danes jih le še osem. Uradno se je kraj doslej imenoval Brezovec – del, a se krajani s tem niso strinjali in so že pred leti postavili tablo Mirišče. »Mi smo bili in smo Slovenci,« je bilo še pred arbitražno razsodbo jasnih osem krajanov, ki vztrajajo v omenjenem zaselku. Nezaupljivi so in naveličani, ker so si politiki tu leta in leta samo podajali kljuko. Krajani pravijo, da so šolo obiskovali v Sloveniji. »Vsi so nas imeli za Slovence in nikoli ni nihče niti pomislil, da smo Hrvati ali da prihajamo s hrvaškega ozemlja, ali da bi bilo to kadar koli kaj spornega.«

Dosedanji župan Lendave Janez Magyar je poskušal zadevo večkrat urediti. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Nekdanji jugoslovanski republiki katastra nista urejali in je Mirišče do arbitražne razsodbe ostalo na hrvaškem katastrskem ozemlju. Spomnimo: hiše so bile brez hišnih številk in brez oznak vasi, a voda, elektrika, telefon in tudi poštar so slovenski. Tudi edina cesta, ki vodi do Mirišča, gre že od nekdaj po Sloveniji. Hrvati so jo sicer nekoč hoteli zgraditi do zaselka, a jim je to, spomnimo, preprečila slovenska posebna policijska enota. V zaselek do arbitražne razsodbe niso stopili ne slovenski in ne hrvaški policisti. Občina Lendava je pred dnevi v skladu z arbitražno razsodbo v naselju Mirišče na Hotizi postavila kažipote in table, ki označujejo naselje.

Katastrofa v praksi

Že junija 2019 so se takratni župan Janez Magyar, podžupan dr. Mihael Kasaš ter direktorica občinske uprave Aleksandra Kreslin skupaj s predstavniki resornih ministrstev odpravili na teren preverit, kako se uveljavitev arbitražne sodbe kaže v praksi. »Občina Lendava si bo še naprej prizadevala za spoštovanje in upoštevanje arbitražne sodbe, vsekakor pa je treba poudariti, da sta in bosta Slovenija in Hrvaška na območju naše občine še naprej dobro sodelovali in živeli v sožitju ter medsebojnem spoštovanju,« so sporočili z občine, kjer je problem prebivalcev omenjenega zaselka zelo pereč. Ti so na upravni enoti zaprosili za nove osebne dokumente, vendar teh ne morejo dobiti z novim naslovom. To pomeni, da tri družine po naslovu sodeč v osebnem dokumentu še vedno živijo v zaselku Brezovec – del, torej v delu hrvaške vasi Brezovec. »Na matičnem uradu so nam povedali, da novega naslova še ne morejo upoštevati, in ker brez osebnega dokumenta ne morem biti, sem to, da se navede stari naslov, pač sprejel,« pravi Viktor Bogdan, ki je nekaj pojasnil sicer dobil, vendar jih težko razume, in sicer, da prebivalci ne morejo dobiti dokumentov z naslovom Mirišče, dokler spremembe ne vpiše geodetska uprava.

Tako so prebivalci pred leti proslavljali arbitražno odločbo.

Kot je bilo sicer slišati, bi bilo za prebivalce pravično in pošteno, da bi meja potekala po sredini Murine struge, ne po meji katastra, ter da bi mejo na območju Razkrižja zakoličili tako, da ta ljudem ne bi sekala dvorišč in da bi na slovensko stran prešle domačije ljudi, ki so se izrekli, da si tega želijo. Ob vseh izgubah, ki so jih zaradi razsodbe utrpeli ljudje, pa mejno vprašanje med sosednjima državama še vedno ni dokončno rešeno ...