Krožišča za starejše velik izziv
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona so pripravili zanimivo preventivno akcijo na temo starejši v prometu. Dr. Srečko Šteiner, samostojni policijski inšpektor murskosoboške policijske uprave, in Boštjan Živko, vodja policijskega okoliša Gornja Radgona, sta namreč starejšim spregovorila predvsem o varnosti v prometu, v katerem osebe nad 65 let starosti spadajo med najbolj ogrožene.
Med prijetnim klepetom in druženjem sta spregovorila tudi o premoženjskih kaznivih dejanjih, ki jih ne manjka, in jasno je, da so tudi nepridipravi vedno bolj inovativni. Pozabili niso niti na nasilje nad starejšimi in podobno.
Za starejše, ki vozijo, so največji izziv krožišča, prav teh pa je v zadnjih letih vedno več in so predvsem zanje vse bolj zapletena. A ko jim je prometni inšpektor Šteiner razložil, kako se jih uporablja, je bilo mnogim to bolj jasno. Zanimivega predavanja se je udeležila tudi dr. Suzana Bračič Arcet, direktorica DSO. Vodja okoliša ji je izročil prospekte in kataloge s policijskimi nasveti, ki bodo za stanovalce doma gotovo dobrodošli.
Glede na udeležbo v prometu so starejši najbolj ogroženi kot pešci in kolesarji, med temi predstavljajo več kot polovico smrtnih žrtev, a tudi kot vozniki osebnih vozil. Na cesti so pogosto ogroženi zaradi slabšanja sposobnosti in nepoznavanja novejših prometnih pravil. Poleg tega imajo pogosteje kronična obolenja in uživajo različna zdravila.
Kljub temu je treba z vidika družbe zagotavljati mobilnost starejših, saj so tako aktivno vpeti v družbo. Ob tem je Šteiner poudaril, da je treba vedno upoštevati pravila in se zavedati, da pešec v prometu nima absolutne prednosti. Pomembni so še posvetovanje z zdravnikom glede upada sposobnosti ter različnih zdravil kakor tudi vidnost in varnost v prometu (uporaba svetlih oblačil, odsevnikov), učenje in obnavljanje znanja, vzdrževanje dobre telesne in duševne kondicije.
Aktivno staranje
S podaljševanjem delovne dobe se podaljšuje tudi obdobje nujne aktivne udeležbe v prometu. Hkrati s staranjem prebivalstva narašča število starejših voznikov. Zaradi prometne varnosti bo treba spodbuditi razvoj in izvajanje posebnih programov usposabljanja, ki bi starejšim voznikom omogočili lažjo integracijo v sodobni promet ter hkrati izboljšali prometno varnost te populacije.
Lani, ko je bilo gibanje ljudi na splošno precej omejeno, starejši niti niso bili najbolj ogrožena skupina udeležencev v prometnih nesrečah. Leta 2021 se je v Sloveniji zgodilo 29.352 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 3834 starejših od 65 let. To je 13,1 odstotka vseh, kar je manj od deleža te starostne skupine med celotnim prebivalstvom, ki znaša 21 odstotkov. Lani je 22,2 odstotka ali 169 starejših udeleženih v prometu utrpelo hudo poškodbo, 24,3 odstotka oziroma 28 starejših pa je zaradi poškodb v prometu umrlo.
Strategija aktivnega staranja je odgovor na demografske spremembe in postavlja v ospredje zahteve, da starejši ostanejo čim dlje aktivni, mobilni in da sami bolj skrbijo za svoje zdravje in socialno varnost. V prihodnje bo treba poskrbeti za prilagoditev okolja in vozil starejšim, hkrati pa se bodo morali na spremembe in na jutrišnji čas prilagoditi tudi sami. Predvsem vozniki v jeseni življenja bodo morali slediti hitro spreminjajočemu se tehnološkemu razvoju ter biti dovolj poučeni in kritični do svojih zmožnosti in sposobnosti za vožnjo.
Šteiner je poudaril, da je treba vedno upoštevati pravila in se zavedati, da pešec v prometu nima absolutne prednosti.
Kot je še bilo slišati, je vožnja motornega vozila zahtevno delo, ki ga izboljšujemo s prakso in izkušnjami. Starejši vozniki imajo nedvomno veliko izkušenj. Vendar varen voznik ni le tisti, ki je z leti in s prakso razvil veščine vožnje, temveč tudi tisti, ki ravna odgovorno in se zaveda svojih sposobnosti in omejitev.
