ŠESTI PROTIKORONSKI PAKET
Kršitve odlokov: kazni so se strašansko zvišale
Vlada je šesti protikoronski zakon pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida 19, poslanci so predlog sprejeli.
Odpri galerijo
Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Državni zbor je sinoči sprejel predlog vlade o kaznih za kršitelje, predvsem tistih, ki se zbirajo na javnih krajih. Kazni so se v primerjavi s prejšnjim zakonom močno povečale, globe pa se lahko gibljejo od 1200 do 12. 000 evrov. DZ je tako kljub ob ostrem nasprotovanju opozicije podprl zvišanje kazni za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je to zaradi epidemije prepovedano. Vlada je sprva predvidela tudi kazni za tiste, ki bi k tovrstnim kršitvam zgolj pozivali, od česar pa je že v torek odstopil odbor za finance kot matično delovno telo.
Vlada je šesti protikoronski zakon pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida 19. Njegova poglavitna novost je delno kritje fiksnih stroškov tistih podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov. Skupna vrednost ukrepov je ena milijarda evrov.
Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida 19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
Država bo podjetjem delno krila fiksne stroške za obdobje zadnjih treh mesecev letos, višina pomoči pa se bo izračunala v določenem deležu od lanskih prihodkov od prodaje upravičenca. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne povedal, da bi lahko podjetje s približno tremi milijoni evrov prihodkov in 60 zaposlenimi ob padcu prihodkov za več kot 70 odstotkov prejelo okoli 100.000 evrov.
Možnost subvencioniranja čakanja na delo, ki je podjetjem na voljo že od izbruha epidemije spomladi, se podaljšuje do konca januarja 2021.
Od novembra bo višina nadomestila plače omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska oz. lahko tudi 100 odstotkov, vendar bo v tem primeru dovoljena državna pomoč posameznemu podjetju omejena na 800.000 evrov.
Kot pomoč gospodarstvu zakon predvideva tudi vnovično možnost odloga plačila davkov ali njihovega obročnega plačila, podaljšuje se možnost odloga odplačevanja posojil, jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij pa se bo preoblikovala tako, da bo lahko banka podjetju dala posojilo v višini do 25 odstotkov njegovih prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne več le deset odstotkov.
Zakon širi krog upravičencev do povračila nadomestil plač za tiste zaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela. Ukrep bo tako zdaj veljal za zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi odrejene karantene, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ter tudi za enega od staršev otrok v času zaprtja vrtcev in šol.
Iskalcem zaposlitve se bo lahko ponudila primerna zaposlitev že takoj ob prijavi v evidenco brezposelnih in ne šele po treh mesecih.
Ukrepi bodo tudi na drugih področjih; tako denimo v času, ko otroci ne morejo v vrtec, tega ne bo treba plačevati, prav tako ne bo treba plačevati bivanja v študentskih domovih. Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo.
Poglavitna novost je delno kritje fiksnih stroškov podjetij
Vlada je šesti protikoronski zakon pripravila z namenom omilitve posledic drugega vala epidemije covida 19. Njegova poglavitna novost je delno kritje fiksnih stroškov tistih podjetij, ki jim bodo prihodki zaradi epidemije upadli za najmanj 30 odstotkov. Skupna vrednost ukrepov je ena milijarda evrov.
Do pomoči bodo upravičene pravne in fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do letošnjega 1. septembra in zaradi posledic epidemije covida 19 ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu.
Država bo podjetjem delno krila fiksne stroške za obdobje zadnjih treh mesecev letos, višina pomoči pa se bo izračunala v določenem deležu od lanskih prihodkov od prodaje upravičenca. Finančni minister Andrej Šircelj je dopoldne povedal, da bi lahko podjetje s približno tremi milijoni evrov prihodkov in 60 zaposlenimi ob padcu prihodkov za več kot 70 odstotkov prejelo okoli 100.000 evrov.
Subvencioniranje na delo se podaljšuje do konca januarja 2021
Možnost subvencioniranja čakanja na delo, ki je podjetjem na voljo že od izbruha epidemije spomladi, se podaljšuje do konca januarja 2021.
Od novembra bo višina nadomestila plače omejena z višino povprečne plače v državi in ne več z višino nadomestila za primer brezposelnosti. Država bo še naprej prispevala 80 odstotkov izplačanega zneska oz. lahko tudi 100 odstotkov, vendar bo v tem primeru dovoljena državna pomoč posameznemu podjetju omejena na 800.000 evrov.
Možnost odloga plačila davkov
Kot pomoč gospodarstvu zakon predvideva tudi vnovično možnost odloga plačila davkov ali njihovega obročnega plačila, podaljšuje se možnost odloga odplačevanja posojil, jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij pa se bo preoblikovala tako, da bo lahko banka podjetju dala posojilo v višini do 25 odstotkov njegovih prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne več le deset odstotkov.
Povračilo nadomestil plače za tiste, ki ne morejo opravljati dela
Zakon širi krog upravičencev do povračila nadomestil plač za tiste zaposlene, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dela. Ukrep bo tako zdaj veljal za zaposlene, ki ne prihajajo na delo zaradi odrejene karantene, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ter tudi za enega od staršev otrok v času zaprtja vrtcev in šol.
Iskalcem zaposlitve se bo lahko ponudila primerna zaposlitev že takoj ob prijavi v evidenco brezposelnih in ne šele po treh mesecih.
Ukrepi bodo tudi na drugih področjih; tako denimo v času, ko otroci ne morejo v vrtec, tega ne bo treba plačevati, prav tako ne bo treba plačevati bivanja v študentskih domovih. Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo.
