Krškopoljci bodo pomlajevali gozd

Slovenski avtohtoni krškopoljski prašiči so se po dveh letih ponovno vrnili v prekmurske državne gozdove, kjer bodo pomagali pri spodbujanju naravnega pomlajevanja mehkolesne loke oziroma vrbovja in topolovja. Njihova naloga je, da s svojim ritjem dodobra prezračijo tla, premešajo humusni in mineralni sloj, obenem pa delno odstranijo zeliščni sloj, ki otežuje vznik in rast sadik.

Letos to nalogo opravlja deset prašičev, ki jih je v Mursko šumo pripeljal tamkajšnji rejec Vincenc Ferenčak. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG) posebej poudarjajo, da je poskusna uporaba teh prašičev pred dvema letoma pokazala zelo dobre rezultate. Zato bo tokrat deset živali ob slovensko-hrvaško-madžarski tromeji, gre za območje južno od Pince - Marofa in Benice, na hektarju ograjene površine z ritjem tal pripomoglo k naravni obnovi tal.

Rejec Vincenc Ferenčak je priskrbel deset krškopoljcev.

Dobili bodo novega

Projekt se izvaja v okviru programa Life Restore for MDD, gre za pobudo sodelovanja med Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, ki se osredotoča predvsem na ohranjanje in obnovo poplavnih gozdov ob Muri, Dravi in Donavi. Glavni cilj projekta je ohraniti in izboljšati ključne ekosisteme na Unescovem petdržavnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava, ta pa zajema 17 območij Nature 2000 in še nekatera druga zavarovana. »Na projektnem platoju imamo jesenov in hrastov sestoj. To pomeni, da bodo prašiči, še preden bo hrast začel odpadati, teren lepo zrahljali. Sledila bo odstranitev prašičev s tega platoja. Želod pade na to mehko razrito posteljico, s pomočjo dežja se posteljica zakrije in tako ima želod potem za 90 odstotkov več možnosti, da vzklije, zaradi česar dobimo novo drevo in posledično nov gozd,« je zadevo podrobno opisal prašičerejec Vincenc Ferenčak.

V projektu kot partnerji na slovenski strani sodelujejo tudi zavod za varstvo narave, direkcija za vode in SiDG, ki bodo v obdobju petih let na tak način obnovili 20 hektarjev gozdov ob reki Muri, v tem primeru torej tudi s pomočjo že omenjenih desetih prašičev. Vrednost projekta je 20 milijonov evrov, od česar je skupna vrednost za direkcijo za vode dobra desetina tega zneska oziroma nekaj več kot dva milijona evrov. Projekt bo trajal do konca septembra 2029.

V tem primeru je vloga SiDG ključnega pomena pri izvajanju aktivnosti obnove gozdnih habitatnih tipov na terenu: družba bo odgovorna tudi za izvedbo obnove avtohtonih poplavnih gozdov na lokacijah, ki jih zdaj porašča neavtohtono rastlinstvo, pa tudi za izvedbo ukrepov spodbujanja naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst. Pri tem bodo imeli glavno vlogo prav krškopoljski prašiči.

Krškopoljci so slovenska avtohtona pasma prašičev.

Poceni in okoljsko

Najbrž bi prenekateri slovenski prašič zavidal krškopoljcem, ki bodo v veliki ogradi ob reki Muri poslej cele dneve brskali po tleh, iskali koreninice, črve in podobne poslastice, poležavali na prijetnem zdaj že jesenskem soncu, pri tem pa sploh ne bodo vedeli, kako koristni so za gozd, v katerem uživajo, in kako skrbijo za naravo ob reki Muri.

Že pred dvema letoma, ko so prašiči podobno delo izvajali v pomladnem času in ko je šlo za premierni poskus pri nas še nikoli preizkušenega načina naravne obnove gozda, je bilo na moč uspešno. Ker se je zadeva obnesla, so Ferenčakove prašiče ponovno spustili na začasno delo v ta gozd.

Ograja je še največji strošek.

Zanimivo je tudi to, da je razlika med pripravo gozda za naravno nasemenitev s prašiči na eni ter s stroji na drugi strani najmanj v tem, da je strošek strojne priprave tal bistveno višji, sami stroji in njihova poraba goriva pa so okoljsko tudi neprimerno manj sprejemljivi. »Pri prašičih so ves strošek pravzaprav samo ograja, ki jo bomo potrebovali zaradi divjadi, prevoz prašičev ter njihova oskrba z vodo in hrano. Ne le da je vse skupaj do okolja bolj prijazno, v času naraščanja cen pogonskih goriv je uporaba prašičev tudi mnogo bolj varčna naložba. Tretja možnost, umetna obnova s sajenjem, pa je tako in tako najdražja, saj je treba kupiti sadike in vložiti precej fizičnega dela,« so potegnili črto na SiDG. Dodajajo, da je dva metra visoka ograja z zunanje strani obdana še z električnim pastirjem. Na tak način so elegantno preprečili tudi morebiten stik med domačimi in divjimi prašiči. Pa še to: ograja bo stala tam vsaj pet let.