Kruh jim je rezala sol: poglejte, kako je minil 18. solinarski praznik (FOTO)
V Piran se je pred dnevi po treh letih vrnil solinarski praznik. V mestu, Sečoveljskih in Strunjanskih solinah je ob prazniku piranskega zavetnika sv. Jurija potekala solinarska slovesnost, ki je imela kulturni, etnološki in izobraževalni pomen, pritegnila pa je tako domačine kot tuje in domače turiste ter izletnike.
Na ta dan se spominjamo časa odhoda v soline, priprav na pridelavo soli, ki je bila stoletja najpomembnejši vir zaslužka tamkajšnjih prebivalcev. Praznik je bil zasnovan pred dvema desetletjema, tudi zato, ker je Piran zrasel na soli, solinarji, ki so naravi prisluhnili, pa so jo častili skozi umetnost, kulturo in običaje, so ob dogodku navedli piranski občinarji, ki so bili poleg portoroškega avditorija in portoroškega turističnega združenja organizatorji dvodnevne prireditve.
»Našim obalnim mestom je sol odpirala vrata v svet in ljudem rezala debelejši kos kruha. Prav zato soli, našim najdragocenejšim kristalom, ki rastejo tukaj že več kot 700 let, solinarjem in njihovemu zavetniku sv. Juriju tudi letos posvečamo solinarski praznik občine Piran,« je uvodoma dejala mati praznika in povezovalka programa Irena Dolinšek.
Krasili tudi šolarji
Girlande iz bršljana, ki so obešene v lokih krasile mesto, so pod budnim očesom članov društva Anbot Piran izdelali prostovoljci in tamkajšnji osnovnošolci in jih potem v dežju, s pomočjo tamkajšnjih gimnazijcev in srednješolcev, tudi obesili. Društvo ljubiteljev kulturne in naravne dediščine sicer že več let organizira delo z mladimi, pri čemer so najpomembnejši medgeneracijsko povezovanje, prenos tradicije na mlajšo generacijo in ne nazadnje spoštljiv odnos do preteklosti, je poudarilo društvo. Delavnice uličnega okrasja so na praznični dan potekale pod vodenjem mentorjev društev Anbot in Faros in drugih prostovoljcev.
»Letos smo potrebovali dober teden, da smo najprej vsak bršljanov list posebej nabrali, potem pa šli z listi in žico po vseh šolah v občini, kjer so girlande izdelali pridni prstki naših otrok,« je povedala predsednica društva Natalija Planinc.
Na Fornačah je potekal ribiški turnir v trnkarjenju, na različnih lokacijah po mestu pa so se predstavili lokalna društva, ponudniki kulinarike in umetniki. Obiskovalci so lahko prisluhnili glasbenim nastopom, si ogledali gledališki predstavi in filmsko projekcijo, otroci pa so ustvarjali v njim namenjenih delavnicah.
Na Tartinijevem trgu sta bila solinarska tržnica, posvečena soli in darovom narave, ter sejem starin. Tamkaj je bilo na voljo veliko suvenirjev, priporočili pa so tudi ogled piranskega akvarija in pomorskega muzeja, ki je bil nekdaj dom piranskega župana Piera Feliceja Gabriellija, zdaj pa so v njem na ogled pomorska arheološka zbirka ter razstave o zasebnem morskem ribištvu, pa muzej školjk, kjer sta na ogled tudi največja školjka in največji polž na svetu.
»Obiskovalcem povemo tudi, kaj je polž in kaj školjka, slednjih je med 170 tisoč mehkužci najmanj, le okoli 30 tisoč. Školjka ima dva kosa, vse preostalo pa je polž,« nam je med drugimi zanimivostmi povedala Slavica Bradica iz tamkajšnjega muzeja.
Na ogled Sečoveljskih in Strunjanskih solin
Na območju opuščenega predela Sečoveljskih solin, ki leži na desnem bregu kanala Giassi, je bilo mogoče obiskati razstavo ob 30-letnici muzeja solinarstva. Slednji vključuje muzejsko zbirko, enonadstropno solinarsko hišo, ki je služila za bivanje solinarjeve družine, pritlično skladišče, v katerem so shranjevali sol, pa obnovljeno krušno peč, ki je posebnost Sečoveljskih solin, ter solni fond z dovodnim kanalom za morsko vodo.
Nekateri so še odpluli na panoramsko vožnjo z vodenim ogledom Krajinskega parka Sečoveljske soline, pa tudi na ogled strunjanskega krajinskega parka in tamkajšnjih solin.
Zadnji dan se je praznovanje začelo s procesijo sv. Jurija in sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jurija. Vrhunec praznika pa je bil opoldne, ko so obiskovalci s solinarsko družino, ki je bila v okviru italijanske skupnosti Giuseppe Tartini ustanovljena leta 2004, odpluli iz Pirana v Sečoveljske soline. O etnografski skupini La famea dei salineri (solinarska družina) je njihova vodja Giorgina Rebol povedala, da gre za 15-člansko družino, člani pa so tako ali drugače povezani s svetom solinarstva.
let jo že pridelujejo.
»Njena naloga je, da prikazuje običaje, pa kako so se solinarske družine, ki so živele v Piranu, pripravljale na odhod v soline, kjer so potem preživele štiri ali pet mesecev. Včasih je bil to za Piran in Pirančane velik dogodek. Pogled na ladje na vesla, ki so s pisanimi jadri plule proti solinam, pa zares veličasten,« je sklenila Rebolova.
