Krvavo potrebujejo nov gasilski dom
Leto dni mineva, odkar sta nekdanji notranji minister Aleš Hojs in litijski župan Franci Rokavec podpisala pismo o nameri, s katerim sta izrazila pripravljenost za celovito ureditev prostorov v okviru novega centra za varnost, zaščito, reševanje in pomoč. V njem naj bi se združile službe, ki na območju litijske občine izvajajo naloge s področja varnosti, zaščite, reševanja in pomoči, vključno s policijsko postajo Litija. Od podpisanega dokumenta pa je ostala zgolj mrtva črka na papirju, saj litijska občina zemljišče za objekt še vedno intenzivno išče.
Prostorska problematika že dolgo pesti zlasti Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Litija, ki si prostore v gasilskem domu na Ljubljanski cesti deli z marljivimi policisti. Gasilska enota, ki izvaja naloge zaščite in reševanja skladno z zakoni, mora za svoje delovanje pridobiti ustrezne prostore, kakršni trenutno zagotovo niso, ugotavlja Primož Kokovica, višji gasilski častnik in podpoveljnik PGD Litija. Nekatera njihova vozila, ki jih uporabljajo med intervencijami, so parkirana pod improviziranim lesenim nadstreškom, prostori gasilcev so neprimerni in ne ustrezajo standardom, ugledu in videzu, za kakršne bi morala skrbeti osrednja enota v mestu in občini.
Dejansko se v takšnih prostorih ne da več kakovostno izvajati dejavnosti, ki smo jo po zakonu in sklepu župana dolžni izvajati.
»Dejansko se v takšnih prostorih ne da več kakovostno izvajati dejavnosti, ki smo jo po zakonu in sklepu župana dolžni izvajati,« ugotavlja Kokovica. Nimajo ustreznega števila garderobnih omaric, sanitarij, pisarn in sejne sobe, neprimerne so tudi učilnice ter delavnice za popravilo opreme. Postavitev in razporeditev vozil v garažah podaljšuje čas izvoza, kar je v primerih, ko šteje vsaka sekunda, velika ovira. Gasilci nimajo niti poligona za izvajanje vaj in urjenje. Ustrezni vadbeni prostori bi bili zelo dobrodošli ne samo za litijske gasilce, ampak tudi za druga gasilska društva. Zavzemajo se za gradnjo centra skupaj z gasilci PGD Šmartno pri Litiji iz sosednje šmarske občine, saj bi s skupnim nastopom zagotovo prihranili, obenem pa bi dvignili kakovost dela, ugotavljajo litijski gasilci.
Projekt zavit v meglo
Podpisano pismo o nameri je imelo velik odziv v javnosti. »Gre za celovit projekt, naklonjen sem tovrstnemu sodelovanju z občinami, kajti če je izkazan lokalni interes, je organizacija zanesljivejša in učinkovitejša. Glede na zagotovljena proračunska sredstva bo projekt zaključen predvidoma do leta 2024,« je na spletni strani ministrstva za notranje zadeve (MNZ) zapisana izjava takratnega ministra. O družbenokoristnem projektu smo naslovili vprašanja na župana Rokavca, ki je v odgovoru zapisal, da projekt za gradnjo ni izdelan, da je postopek v fazi pridobivanja primernih zemljišč ter da potekajo pogovori z lastniki zemljišč.
Občinsko vodstvo še ne more oceniti, koliko bo naložba stala, saj je »glede na trenutne razmere na trgih težko napovedati, kolikšna bo vrednost naložbe in kdo vse bo finančno vključen v izvajanje projekta«. Bodo pa v večnamenskem objektu dobili svoje prostore poleg policistov in gasilcev še Rdeči križ, civilna zaščita in gorski reševalci. V osnutku letošnjega občinskega proračuna za ta nujno potrebni objekt ni predvidenega niti evra, projekta ni v načrtu razvojnih programov. »Projekt ni uvrščen v prioritete zagotavljanja poslovnih prostorov litijske policije za leto 2023,« pa so pojasnili na MNZ.
Kakšen je pravni status podpisanega pisma o nameri in kakšne pravne posledice nosijo podpisniki, če projekti niso realizirani? Na Skupnosti občin Slovenije so podali načelno mnenje, da je pismo o nameri institut, ki ga slovenski obligacijski zakonik ne pozna. Pri presoji pravne narave dokumenta oziroma pri ugotavljanju, kako močno zavezo je stranka dala nasprotni stranki s podpisom, pa je treba upoštevati vsebino konkretnega dokumenta.
»Na vaše vprašanje ni možno podati enoznačnega odgovora, saj je odvisno od same vsebine pisma o nameri. Pismo o nameri kot tako ni zavezujoče in tudi ni iztožljivo. Nakazuje zgolj načelno podporo nekemu poslu, investiciji ali projektu, vendar brez konkretnih okoliščin in zavez, tako vsebinskih kot denarnih. Če pa je vsebina zavezujoča oziroma vsebuje elemente pogodbe, je tudi to lahko zavezujoč dogovor med pogodbenimi strankami, čeprav se imenuje pismo o nameri,« so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Za načelno mnenje smo zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje. Pravijo, da tudi če pismo o nameri kot pravni institut ni izrecno zakonsko urejen v okviru pravil obligacijskega zakonika, to še ne pomeni, da je njegova sklenitev za pogodbeni stranki brez pravnih posledic. Pravne posledice, ki izhajajo iz neizpolnitve danih izjav v pismu o nameri, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru, glede na njegove okoliščine oziroma glede na vsebino podanih izjav pogodbenih strank, ki jih pismo o nameri vsebuje.
