Krvodajalski rekorder je svetnik

Vse od septembra lani, ko se je začel drugi val epidemije covida-19, zaradi česar je v oktobru sledilo popolno zaprtje države, so morali krvodajalci iz radeške občine čakati na slovesen trenutek, da se jim zahvalijo za njihovo plemenito dejanje in podarijo plakete in spominske ure.

Ker se je epidemiološka situacija v zadnjih tednih vendarle izboljšala, je Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Laško-Radeče skupaj s krajevnimi organizacijami znotraj radeške občine izvedlo srečanje na dan slovenskega krvodajalstva. In to je bila priložnost, da so se zahvalili veliki družini srčnih ljudi, ki s tem, ko darujejo kri, rešujejo tudi življenja.

»Naše zdravstvo vsak dan v povprečju potrebuje 350 krvodajalcev, zato je redno ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalstva izjemno pomembno,« pravi sekretar OZRK Laško-Radeče Vlado Marot, ki je vesel tudi, da se ponekod ta vrednota prenaša iz roda v rod. »V Sloveniji imamo veliko krvodajalskih družin, društev, poklicnih skupin, prostovoljcev, podpornikov, dijakov, študentov in drugih, kjer se krvodajalstvo širi in prenaša med generacijami. V letošnji kampanji smo posebej izpostavili krvodajalske družine, v katerih kri daruje že več generacij. Sicer pa jo vsako leto, vsaj enkrat ali večkrat daruje kar 62.000 ljudi.«
 

Le ob predhodni najavi

A žal je epidemija novega koronavirusa posegla tudi v zdravstveni sistem in prinesla določene omejitve, zaradi preprečevanja širjenja okužb in uvedbe zaščitnih ukrepov pa je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo in potek odvzemov krvi. To je namreč zdaj mogoče darovati le ob predhodni najavi in preverjanju zdravstvenega stanja krvodajalca. Prav tako se za namene zdravljenja covidnih bolnikov zbira prebolevniška plazma vseh, ki so covid-19 že preboleli. A čeprav je število krvodajalcev med epidemijo malenkost upadlo, so bile zaloge krvi pri nas ves čas zagotovljene vsem, ki so jo potrebovali.

»Z umirjanjem epidemije in rahljanjem ukrepov se potrebe po krvi spet povečujejo, zato krvodajalce prosimo, naj se odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijskih služb ali se na odvzem prijavijo sami,« poziva Marot. Na leto se za darovanje pri nas odloči približno 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar zadošča za potrebe našega zdravstva. Kri potrebujejo prav vsak dan: kar 15 litrov, za kar je potrebnih od 20 do 30 krvodajalcev, porabijo za zdravljenje ponesrečencev, do pet litrov pa je potrebujejo tudi porodnice ob nepredvidenih zapletih.

Lani je samo v Radečah kri darovalo 195 občanov. »Na dveh krvodajalskih akcijah, ena je bila še pred prvim, druga pa pred drugim valom koronavirusa, usipa nismo zaznali. Na splošno pa na celotnem našem območju beležimo 10-odstoten upad krvodajalcev v primerjavi z letom prej,« še pove Marot. Sicer pa se je v zadnjih 25 letih v Radečah med krvodajalce vpisalo kar 1029 občanov. Med temi je tudi Miran Prnaver, ki jo je daroval že 149-krat, plaketo pa je prejel za 120-krat darovano kri. »Od tega je bilo 37 normalnih odvzemov, 79-krat je daroval plazmaferezo, 33-krat pa tromboferezo-citoferezo,« je natančno razložil Marot. Prnaver je še vedno aktiven in je tudi radeški občinski svetnik z najdaljšim stažem, od prvega dne, ko je bila ustanovljena občina.


Za 80-krat darovano kri je spominsko plaketo prejel Rudolf Glavač, še 12 Radečanov, in sicer Boris Fajfer, Klemen Brečko, Igor Bervar, Bojan Cerar, Matej Nograšek, Jože Oblak, Borut Podlesnik, Andrej Pohar, Jože Resinovič, Alojzija Sevšek, Boris Vodenik in Milan Štalec, pa je prejelo spominske ure. Zahvalil se jim je tudi radeški župan Tomaž Režun, z glasbeno točko pa so kratko slovesnost popestrili otroci družine Lazar iz Jagnjenice.