Kučan spregovoril o Janševi poti v Kijev in o tem, kaj obžaluje za nazaj
Milan Kučan, prvi predsednik Slovenije, je v intervjuju za Al Jazeero med drugim spregovoril o poti Janeza Janše v Ukrajino, o ruski invaziji v Ukrajino in tudi o tem, kaj bi spremenil, če bi lahko čas vrnil nazaj na obdobje, ko se je Slovenija osamosvajala. O ruski vojni na ukrajinsko ozemlje je dejal: »Ta vojna se ne bi smela zgoditi in se ne bi smele zgoditi stvari, ki so prispevale k temu, da se je vojna zgodila. Spor med Rusijo in Ukrajino je star in je povezan z razpadom Sovjetske zveze, moral pa bi se končati na miren način, brez vojne. Temu so služili sporazumi iz Minska. Težko je ugotoviti, zakaj sporazumi niso bili uresničeni, niti z ukrajinske strani. In veljajo neka zagotovila. V politiki se obljube lahko dajejo, a se lažje prekršijo. To so bila zagotovila Nata, da se ne bo širil do meja Rusije. Zakaj se je in s kakšnimi interesi, je drugo vprašanje. Vojne ne opravičujem in je skrajno sredstvo, ki se ne bi smelo zgoditi. Je zločin. Kar se dogaja nad civilnim prebivalstvom in se ruši država, je nesprejemljivo. Zdaj ni čas za to, da se sprašujemo, kaj je do tega pripeljalo, a ko bo vojna končana, se bo treba vprašati, kaj je do vojne pripeljalo in kaj je služilo Putinu kot utemeljevanje tega. Neka poštena analiza bo morala biti opravljena.«
Ali je bila pot Janše v Kijev eden od načinov, da se ta vojna konča? »Vsaka pobuda, ki pelje do pogajanj in miru, je vredna podpore. Je pa vprašanje, ali vsaka taka podpora tudi pelje do miru. Danes bi bilo treba vsako pobudo preveriti skupaj, ker drugače posamezne pobude glede na namen lahko povzročijo spor, negotovost, negodovanje ali pa, si bom izposodil Dantejeve besede 'v pekel vodijo z najboljšimi nameni'. Zdi se mi, da bi bilo potrebno in koristno, če to ocenjujem s položaja državljana, da bi šle delegacija EU ali ZN v Moskvo, ne v Kijev. V Moskvi je ključ, ki je odprl vojno in ima možnost, da vojno tudi zapre,« meni Kučan.
V daljšem pogovoru je Kučan še dejal, da nekaj stvari obžaluje za nazaj. »Marsikaj bi naredil drugače z vedenjem tega, ki ga imam danes. Ena od stvari, ki jih ne bi ponovil, je tako visoko zaupanje, ki sem ga imel do svojih sodelavcev. Pa ne mislim na člane predsedstva, s katerimi smo vodili državo do osamosvojitve in dve leti pred tem. Verjel sem na besedo za marsikaj, kar se je izkazalo za neresnično – vprašanje trgovine z orožjem, spoštovanje premirja med vojno in po njej in vprašanje izbrisanih, ki je bil vladni ukrep, o tem pa ne jaz ne predsedstvo nismo bili obveščeni. Šele s pritožbami ljudi, ki so bili prizadeti, se je detektiral problem, ne pa tudi njegove dimenzije, ki je postala evidentna šele mnogo let pozneje.«
