TRADICIONALNO
Kuhali paprikaš in krstili štorklje
Družina Pavlinjek organizirala tradicionalno srečanje. Če kuharji preveč eksperimentirajo, lahko vse pokvarijo.
Odpri galerijo
Lovenjakove štorklje imajo vsaka svojega botra. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
POLANA – Ob Lovenjakovem dvoru, znani prekmurski gostilni v Polani pri Murski Soboti, je potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak.
Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se Pavlinjekovi že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobji ... Po kuhanju in razglasitvi rezultatov so se vsem prilegli senca pod brajdami in prijetna glasba Jožeta Horvata (Macho bend) ter seveda hladna pijača in kulinarične dobrote.
Vročina ni motila tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih ekip (še tri prijavljene so se predale), ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste jedi. Vse so skuhale odličen paprikaš. Po oceni strokovne komisije (predsednik Maksimiljan Polanec ter članici Majda Mogu in Slavica Polanec) je slavila ekipa Krajevne skupnosti Polana (Marija in Tomo Čeič) pred Goričkimi rožicami (Simona Šiftar in Brigita Banfi) in ekipo Stare kokoši (Vendel Bedek in Manuela Benkič). Vse preostale ekipe so osvojile 4. mesto.
Med njimi tudi najmlajša ekipa domačinov iz družine Pavlinjek, in sicer Mladi kuharji (Lan, 8 let, ter Peter in Teo po 11).
Organizatorji so pripravili krst treh mladih štrkov (štorkelj), ki so se tudi letos zvalili na dimniku Lovenjakovega dvora. Tako je znani prekmurski humorist Geza Farkaš (Geza, ki se rad zeza), krstil Juliško, Faniko in Ferenca.
Paprikaš po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je prenesel v Prekmurje.
Od sestavin v njem ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. Eden naših kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo, tako da na koncu vse pokvarijo.
Koklič je razočaran, da mnogi vanj dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega po njegovem ne spada zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Čebula mora biti dovolj spražena, da se je sploh ne vidi v omaki, sicer pa Koklič dodaja, da so pri paprikaših najpomembnejši gostota, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.
Gostitelju Štefanu Pavlinjeku (levo) je za odlično organizacijo čestital tudi predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota Vlado Mandič.
Vročina ni motila tekmovalk in tekmovalcev iz štirinajstih ekip (še tri prijavljene so se predale), ki so z veliko vnemo pripravljali različne vrste jedi. Vse so skuhale odličen paprikaš. Po oceni strokovne komisije (predsednik Maksimiljan Polanec ter članici Majda Mogu in Slavica Polanec) je slavila ekipa Krajevne skupnosti Polana (Marija in Tomo Čeič) pred Goričkimi rožicami (Simona Šiftar in Brigita Banfi) in ekipo Stare kokoši (Vendel Bedek in Manuela Benkič). Vse preostale ekipe so osvojile 4. mesto.
Letos sta slavila predstavnika Krajevne skupnosti Polana Marija in Tomo Čeič.
Organizatorji so pripravili krst treh mladih štrkov (štorkelj), ki so se tudi letos zvalili na dimniku Lovenjakovega dvora. Tako je znani prekmurski humorist Geza Farkaš (Geza, ki se rad zeza), krstil Juliško, Faniko in Ferenca.
Paprikaš po besedah upokojenega kuharskega mojstra Branka Časarja izvira iz Madžarske in Češke, v času madžarske oblasti pa se je prenesel v Prekmurje.
Paprikaš je postal ena izmed najbolj priljubljenih madžarskih jedi.
Od sestavin v njem ne sme manjkati čebule, mlete paprike in kisle smetane ter tudi malo vina. Eden naših kulinaričnih strokovnjakov Srečko Koklič pa dodaja, da ima paprikaš svoje značilnosti, ki jih nekateri pozabljajo. Mnogi ljubiteljski in tudi profesionalni kuharji preveč eksperimentirajo in se precenijo, tako da na koncu vse pokvarijo.
Koklič je razočaran, da mnogi vanj dajejo surovo papriko, potem timijan in majaron. Nič od tega po njegovem ne spada zraven, prav tako je dobro s piščančjega mesa odstraniti kožico. Čebula mora biti dovolj spražena, da se je sploh ne vidi v omaki, sicer pa Koklič dodaja, da so pri paprikaših najpomembnejši gostota, harmoničnost, okus in začinjenost ter kuhanost mesa.
