DEMOGRAFSKI SKLAD
KUL-ovci napovedali referendum o delitvi 8,6 milijarde evrov
Če bo predlog uspešen, bo to odločanje o demografskem skladu prestavilo do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu.
Odpri galerijo
Napovedali so referendum o demografskem skladu. FOTO: Blaž Samec
Opozicijske stranke Levica, LMŠ, SD in SAB so DZ predlagale, naj za vladni predlog zakona o demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Če s predlogom ne bodo uspešne, bodo sprožile postopke za naknadni zakonodajni referendum, saj menijo, da morajo o tako pomembni tematiki svoje povedati ljudje. Predlog vladnega zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki določa, da bi ta nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, je v parlamentarni obravnavi. DZ bo danes o njem opravil drugo obravnavo.
Pred sprejemom zakona mora DZ glasovati o pobudi štirih strank, kar bo postopek prestavilo za mesec dni, če pa bo predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu. To sta na današnji novinarski konferenci povedala koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek.
Stranke vladnemu predlog nasprotujejo zato, ker vlada po Meščevih besedah sklada ne ustanavlja zato, da bi rešila financiranje pokojnin, temveč da bi »dobila neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v še preostale segmente državnega premoženja in sprostila varovalke proti privatizaciji. Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava,« je poudaril Mesec. »Posvetovalni referendum ima cilj, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo z nadaljnjim plenjenjem, kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho,« je dodal prvak LMŠ Marjan Šarec.
Predsednica SD Tanja Fajon se je strinjala, da je vprašanje, kot je pokojninska varnost prihodnjih generacij, tako pomembno, da morajo nanj odgovoriti ljudje. Vlada po njenem mnenju dokazuje, da ne zna voditi razvojnega dialoga. »Referendum je tako priložnost za iskreno partnerstvo z ljudmi.« Spomnila je na opozicijski predlog o ustanovitvi demografskega sklada, ki po njenih besedah zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno in to, da ključno premoženje ostane v lasti države.
»Dejstvo je, da ne sedanji ne bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič,« je izpostavila Bratuškova in apelirala na tiste, ki so jim mar upokojenci, naj glasujejo proti vladnemu predlogu. V SAB jih moti, da se bodo sredstva sklada po vladnem predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala, da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.
Pred plenjenjem državnega premoženja so posvarili vsi štirje govorci. »Za SDS in vlado Janeza Janše je ideologija krinka za plenjenje po državnih podjetjih in po vsem, kar bi lahko prineslo dobičke. Vladni predlog gre točno v to smer,« je dejal Šarec.
»Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, kolikor ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci,« pa je posvaril Mesec. Po njegovi oceni je Janša, ki vlada tretjič, »vsakič pokazal, da mu politična oblast ni dovolj, temveč da hoče imeti ekonomsko moč in moč nad mediji. Mercator je prodal v zameno za vpliv na časopis Delo, vedno je pred razvojni potencial države postavil svoj interes po oblasti.«
Mesec pravi, da vladni predlog določa, da bo nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih bosta zraven za okras. Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.
»Demografski sklad mora biti del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog je bil pripravljen brez javne razprave. Temu se moramo upreti z vsemi silami in v opoziciji bomo uporabili vsa sredstva, ki so na voljo,« pa meni Šarec.
Pred sprejemom zakona mora DZ glasovati o pobudi štirih strank, kar bo postopek prestavilo za mesec dni, če pa bo predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu. To sta na današnji novinarski konferenci povedala koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenka Bratušek.
Vprašali bi ljudi
Stranke vladnemu predlog nasprotujejo zato, ker vlada po Meščevih besedah sklada ne ustanavlja zato, da bi rešila financiranje pokojnin, temveč da bi »dobila neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v še preostale segmente državnega premoženja in sprostila varovalke proti privatizaciji. Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava,« je poudaril Mesec. »Posvetovalni referendum ima cilj, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo z nadaljnjim plenjenjem, kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho,« je dodal prvak LMŠ Marjan Šarec.
Predsednica SD Tanja Fajon se je strinjala, da je vprašanje, kot je pokojninska varnost prihodnjih generacij, tako pomembno, da morajo nanj odgovoriti ljudje. Vlada po njenem mnenju dokazuje, da ne zna voditi razvojnega dialoga. »Referendum je tako priložnost za iskreno partnerstvo z ljudmi.« Spomnila je na opozicijski predlog o ustanovitvi demografskega sklada, ki po njenih besedah zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno in to, da ključno premoženje ostane v lasti države.
Posvarili pred plenjenjem
»Dejstvo je, da ne sedanji ne bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič,« je izpostavila Bratuškova in apelirala na tiste, ki so jim mar upokojenci, naj glasujejo proti vladnemu predlogu. V SAB jih moti, da se bodo sredstva sklada po vladnem predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala, da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.
Pred plenjenjem državnega premoženja so posvarili vsi štirje govorci. »Za SDS in vlado Janeza Janše je ideologija krinka za plenjenje po državnih podjetjih in po vsem, kar bi lahko prineslo dobičke. Vladni predlog gre točno v to smer,« je dejal Šarec.
»Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, kolikor ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci,« pa je posvaril Mesec. Po njegovi oceni je Janša, ki vlada tretjič, »vsakič pokazal, da mu politična oblast ni dovolj, temveč da hoče imeti ekonomsko moč in moč nad mediji. Mercator je prodal v zameno za vpliv na časopis Delo, vedno je pred razvojni potencial države postavil svoj interes po oblasti.«
Mesec: Zraven za okras
Mesec pravi, da vladni predlog določa, da bo nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih bosta zraven za okras. Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.
»Demografski sklad mora biti del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog je bil pripravljen brez javne razprave. Temu se moramo upreti z vsemi silami in v opoziciji bomo uporabili vsa sredstva, ki so na voljo,« pa meni Šarec.
