Kulinarične dobrote na čarovniški način (FOTO)

Kulturno-turistično društvo festival Ljutomer, Lokalna akcijska skupina Prlekija in Zavod za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur Gornja Radgona so v mestnem muzeju Špital v Gornji Radgoni pripravili Kongres čarovnic na temo čarovniških procesov v Prlekiji, ki je pritegnil pozornost širše javnosti.

Svoje poglede na nadvse zanimivo tematiko iz daljne preteklosti so predstavili zgodovinar in predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona ddr. Ivan Rihtarič (Zgodovina čarovniških procesov v Gornji Radgoni), zgodovinar in sociolog kulture Tomaž Horvat (Čarovniški procesi v Ljutomeru in Veržeju), zgodovinar in publicist Sašo Radovanovič (Zgodovina čarovniških procesov na Slovenskem) ter režiser in montažer Darjan Kaučič (kratka predstavitev in najava dokumentarnega filma Čarovniški procesi v Prlekiji).

Veroniko so zaslišali pri črnskem mostu.

Velika večina jih je bila obsojena na smrtno kazen, z živim sežigom na grmadi.

Obsojena

Po kongresu, na katerega je bil vstop za obiskovalce prost, so pripravili Čarovniško okusno ponudbo – vzorčno ponudbo prigrizkov na čarovniški način, tudi tradicionalno prleško gibanico. Projekt Čarovniški procesi v Prlekiji sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Obravnavali so tudi zgodbo Veronike Webner, ki je bila leta 1699 obsojena čarovništva. Preganjanje čarovništva je potekalo od 15. stoletja do prve polovice 18. stoletja. Tovrstni procesi imajo korenine v verovanju v hudiča in v strahu, ki je ljudi prevzel že ob njegovi omembi. Bistveni temelj za obsodbo je bilo priznanje, zato so pri zasliševanju uporabili različne metode mučenja: natezalnico, čarovniški stol z iglami, drobljenje prstov, mučenje z vodo in drugo, da so obtoženega prisilili k priznanju. Čarovniški proces je naziv za sodni postopek proti osebam, ki so bile obtožene čarovništva. Čarovništvo je bilo hujše kaznivo dejanje, ki se je pojavilo v Evropi v srednjem veku, v katerem so bile obtožbe večinoma povezane z zlobnimi duhovi, hudičem, slabo letino ter vplivom na vremenske razmere.

Zgodovinar Ivan Rihtarič se že dolgo ukvarja tudi z raziskovanjem čarovništva.

Pogosto zaradi maščevanja

Razlog za obtožbe je bilo pogosto maščevanje, saj so ljudje čarovnicam pripisovali krivdo za neurja, točo in druge vremenske neprilike. Vrh preganjanja je doseglo v drugi polovici 17. stoletja, predvsem zaradi veliko naravnih katastrof v tem času: požari, poplave, slabe letine, vojne, kužne bolezni. Med preganjanimi je bilo največ žensk, za sojenje v čarovniških procesih pa je bilo pristojno deželsko sodišče, pri katerem je bil trajno nameščen krvni sodnik. Velika večina je bila obsojenih na smrtno kazen, z živim sežigom na grmadi.

Zanimiv primer izhaja iz vasi Črnci v Apaški dolini, kjer je bila leta 1699 zaslišana Veronika Webner. Obtožnega predloga zaradi čarovništva ni bilo, čeprav je bila dvakrat privedena k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje. Janez Adam Toplak, upravnik gospoščine Gornja Radgona in deželskega sodišča, je dobil pritožbo grofice Marie Eleonore Ursin in Rosenberg, rojene Khisl, ker ni začel kriminalnega postopka proti ženi podložnika v Črncih Adama Kanca, Veroniki, po domače Webnerjevi, zaradi čarovništva.

Webnerjevo so leta 1699 prijavili zaradi domnevnega čarovništva in zato, ker naj bi doma imela škrata, ki so ga sosedje večkrat videvali v podobi škopnika (šopu goreče slame podobno bitje, ki leta ponoči; škopnik tudi prinaša nesrečo), ko je priletel v Webnerjevo hišo in odletel iz nje. Prijava je bila na deželsko sodišče Gornja Radgona podana že dvakrat in obakrat je bila obtožena izpuščena, kar je med podložniki povzročilo veliko vznemirjenje. Grofico so zato tujci in domači podložniki oblegali s pritožbami, da je treba zadevo pred deželnim sodiščem raziskati, saj naj bi jim škrat nosil hrano, mleko in druge stvari. A je bila po izpovedi prič na koncu vendarle oproščena.