Kulturna dediščina za vse
V Sloveniji smo že naredili velike korake pri dostopnosti kulturne dediščine gibalno oviranim, gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim. Nekoliko pa so še spregledani gluhoslepi, ki ob obisku potrebujejo individualno obravnavo. Počasi se premika tudi pri nevrološko drugačnih, ki potrebujejo drugačne pristope, od lahkega branja, drugačne komunikacije do razumevanja njihove potrebe po občutkih varnosti, miru, po prostoru za umik, razumevanju njihove potrebe po izražanju in podobno.
Tako je ob koncu projekta v okviru Erasmusa+ z naslovom Accesscult: Inovativne izobraževalne vsebine za doseganje dostopnosti do kulturne dediščine za vse označila trenutno stanje pri nas vodja tega projekta na Univerzi v Ljubljani dr. Urša Valič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Dostopnost je pomembna
Projekt je nastal ob uvidu, da ima več kot petina prebivalcev v EU vsaj eno obliko oviranosti ali invalidnosti, še vedno pa nimajo enakega dostopa do kulturne dediščine in njenih vsebin. »Ko govorimo o dostopnosti do kulturne dediščine, imamo največkrat v mislih muzeje, pozabljamo pa, da za dediščino skrbijo tudi druge institucije, to so arhivi, knjižnice, različni zavodi za varovanje kulturne dediščine in drugi. Tu je tudi cela paleta nevladnih organizacij in posameznikov, ki so z ohranjanjem in predstavitvijo dediščine posredno ali neposredno povezani,« pravi Valičeva.
Namen projekta je bil povečati občutljivost strokovnjakov za dostopne vsebine kulturne dediščine ter izobraževanje, za raznoliko paleto mogočih pristopov in praks, to je veččutnih modelov, inkluzivnih modelov, pa tudi za zadostitev specifičnih potreb ljudi z različnimi invalidnostmi.
Več kot petina prebivalcev v EU ima vsaj eno obliko oviranosti ali invalidnosti, še vedno pa nimajo enakega dostopa do kulturne dediščine in njenih vsebin.
Kot primer dobre prakse izpostavlja Goriški muzej, ki v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih iz Nove Gorice z minimalnimi sredstvi pripravlja različne tipne pripomočke, nazadnje na primer tipno maketo Nove Gorice iz lego kock. V Sloveniji poteka tudi veliko projektov, ki jih financira EU, njihov cilj pa je doseganje boljše dostopnosti za različne ciljne skupine, tako za ljudi z invalidnostjo kot tudi starejše, ki v neki točki tudi potrebujejo določene prilagoditve.
Želijo si, da bi se več ljudi z invalidnostmi zaposlovalo na področju kulturne dediščine, kjer bi sodelovali pri večji dostopnosti in razširitvi vsebin kulturne dediščine, saj vsakdo lahko prinese novo znanje in nove poglede. Prizadevajo si tudi, da bi bila kulturna dediščina ljudi z invalidnostmi bolje predstavljena pri posameznih predstavitvah, zlasti v nacionalnih muzejih in tudi v specifičnih zbirkah. To je pomembno za ljudi z invalidnostmi, njihovo identiteto in pozitivno samopodobo pa tudi zato, da v družbi kaj premaknemo.
