Kure niso za na balkon
Hrana je vse dražja, zdi se, da tudi vedno manj varna. Nič čudnega torej, da marsikdo pomisli, da bi jo gojil sam. Pa čeprav v stanovanju v bloku.
Splet je poln navodil o tem, kako gojiti rastline ali živali, primerne za hrano, četudi posameznik ni doma na podeželju, a niti v praksi ni malo takšnih, ki si na teraso ali balkon posadijo vsaj kako začimbo, papriko, paradižnik. Bolj drznih poskusov, kot je gojenje kokoši na balkonu, kar naj bi bil trend v Ameriki in Aziji, pri nas (še) ni zaslediti. Kako je s takšnim gojenjem in ali se sploh splača, smo povprašali strokovnjake z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
»Kot mi je poznano, resnih študij na to temo ni,« nam je povedal izredni profesor Klemen Potočnik. »Kar se tiče živali, je potreben vsakodnevni nadzor, so pa kokoši veliko manj občutljive kot prepelice in je zagotovo primerno, če imamo razmere, saj lahko s tremi do petimi kokošmi nesnicami pokrijemo že vse potrebe po jajcih, pokrmimo pa jih v večini že z ostanki naših obrokov, saj so enako kot mi vsejede.«
Katere vrtnine lahko pridelamo, je odvisno od prostora, ki ga imamo na razpolago, osončenosti in naših potreb. Dobre vrtnine za gojenje na balkonih so paradižnik, solata, korenje in začimbe, našteva strokovnjak. Vendar pa z gojenjem doma denarja ne boste prihranili. »Praviloma je težava, da ljudje podcenijo tako vložek dela kot tudi sredstva, ki jih je treba vložiti. Pri takšnem načinu delne samooskrbe je ključno, da jemo bolj kakovostno hrano in hkrati vzgajamo otroke. Da bi s tem kaj bistvenega prihranili, pa je kaj malo možnosti,« poudarja dr. Potočnik.
Nadobudnim rejcem živali za hrano se navadno zatakne že pri dejstvu, da živali ne moreš nikoli pustiti same. V nasprotju s psi in mačkami je kokoši tako rekoč nemogoče vzeti s seboj na dopust.
Ožbalt Podpečan, dr. vet. med., je dodal, da se je treba zavedati, da so kokoši socialne živali in v naravi živijo v večjih skupnostih. »Bolj primerno bi zato bilo, da se vzreja več kokoši skupaj. Seveda je nujno upoštevati tudi zahtevo o velikosti prostora, jim omogočiti ustrezno količino vode, glede na starost in pasmo pa tudi primerno hrano in obogatitve okolja. Kokoši namreč izjemo rade brskajo, zato je primerna reja na tleh z ustrezno steljo, in ne v kletkah z mrežastim dnom. Rade kljuvajo in raziskujejo, zato je treba prostor obogatiti z ustreznimi predmeti za kljuvanje. In ne nazadnje: te živali tudi letijo, še posebno lahke pasme – te preletijo tudi po več metrov, kar pomeni, da je treba primerno preurediti balkon oziroma kokošim namenjen prostor prekriti z mrežo. Ta pomeni tudi zaščito pred morebitnimi obiski sosedovih mačk ali drugih plenilcev. Omogočiti jim je treba prostor za počitek in spanje. Živali morajo biti zaščitene pred različnimi vremenskimi vplivi, kot je visoka ali prenizka temperatura, nevihte, močan veter ... Povsem mlade živali, nekje do treh tednov starosti, še niso sposobne samostojno uravnavati telesne temperature in zato potrebujejo dodatno ogrevanje, odrasle pa se dobro počutijo pri zunanji temperaturi okoli 16 do 20 °C, zato jih je treba zaščititi pred previsokimi temperaturami oziroma jim omogočiti umik. Najbolj neugodno in tudi nevarno zanje je, če so izpostavljene hkratni visoki temperaturi in visoki vlagi. Zato menimo, da se kokoši bolje počutijo na dvorišču in v zanje namenjenih hlevčkih.«
