MINISTRICA BI DALA PRILOŽNOST ZDRAVIM REGIJAM

Prišle do Kustečeve in ji sporočile: Otroci trpijo, so apatični in bledi

Šolsko ministrico pozivajo k normalizaciji šolstva.
Fotografija: Poziv civilne inciative Otrok ne damo k normalizaciji vzgoje in izobraževanja ministrici Simoni Kustec. FOTO: Jure Eržen, Delo
Odpri galerijo
Poziv civilne inciative Otrok ne damo k normalizaciji vzgoje in izobraževanja ministrici Simoni Kustec. FOTO: Jure Eržen, Delo

Civilna iniciativa Otrok ne damo je danes ministrici za izobraževanje Simoni Kustec predala poziv za normalizacijo vzgoje in izobraževanja. V iniciativi si želijo, da bi pri odločanju sodelovalo več strok, med njimi tudi pedagoška, psihološka in pedopsihiatrična. Poziv je podpisalo 10.179 državljanov in 1850 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

V iniciativi so poudarili, da se s šolanjem na daljavo povzroča dolgoročna škodo otrokom in mladostnikom. Izpostavili so predvsem vpliv šolanja na daljavo na zdravje, padec imunosti, onemogočanje dolgoročnega psihosocialnega razvoja otrok in samopoškodovalno vedenje. »To, kar sem danes doživela na zoomu, me je zelo prizadelo. Otroci že zelo trpijo, so apatični in bledi. Ko sem jih v enem razredu vprašala, kdo si ne želi v šolo, je roko dvignil le en učenec,« je povedala učiteljica Renata Filipič.


Ne želijo si, da bi otroci pri pouku nosili maske


Na vprašanje ministrice, kakšno rešitev predlagajo, je Filipičeva odgovorila, da si želijo predvsem sodelovanje pri odločanju. Dejala je, da bodo razrede zračili, skrbeli za higieno rok in kašlja. Ne želijo pa si, da bi učenci in učitelji pri pouku nosili zaščitne maske. Dodala je še, da za otroke, ki se ne morejo ali se ne želijo vrniti v šolo, pripravljajo kakovostno virtualno šolo. Poudarila je, da se otroci lahko družijo na igriščih in pri športnih dejavnostih.

Renata Filipič, Alenka Mišič in Biserka Ilin pri ministrici Simoni Kustec. FOTO: Jure Eržen, Delo
Renata Filipič, Alenka Mišič in Biserka Ilin pri ministrici Simoni Kustec. FOTO: Jure Eržen, Delo


»Otroci se morajo v vrtce, šole in na fakultete vrniti brez testiranj, mask in socialne distance, da zaživijo socialno življenje. Le na ta način se dogaja prekuževanje za pridobivanje čredne imunosti, ki bo zaščitilo ranljive skupine,« je dodala pedopsihiatrinja Biserka Ilin.


Kustečeva o odpiranju šol po regijah


Kustečeva je povedala, da prejema precej pobud tako za odprtje šol kot tudi nasprotnih. Zagotovila je, da bodo pobudo proučili in da bodo s skupnimi močmi poiskali najboljšo možno rešitev. Spomnila je tudi, da je vlada danes predstavila prilagojen načrt sproščanja ukrepov. Poudarila je, da je izobraževanje prioriteta in da se razmišlja tudi o odpiranju šol v regijah z boljšo epidemiološko sliko.
Preberite tudi: Janša razkril, kaj nas čaka v prihodnjih tednih (VIDEO)
»Naša primarna naloga je poleg skrbi za znanje tudi skrb za zdravje, tako zaposlenih kot šolajočih,« je poudarila ministrica in dodala, da je to bistvena razlika med sproščanjem ukrepov v izobraževanju in gospodarstvu. »Temeljna odgovornost je, da mora biti prostor, kamor gredo otroci po znanje, varen.«

Covid 19 je lahko za otroke nevaren


Zdravniki sicer opozarjajo, da lahko covid 19 pri otrocih pusti hude imunske posledice v obliki vnetja organov. Tudi v ljubljanskem UKC so zdravili več otrok, ki imajo vnetje več organov, kar povzroča hud odziv imunskega sistema po prebolelem covidu 19.

FOTO: Jure Eržen, Delo
FOTO: Jure Eržen, Delo
Pediatrinja z infekcijske klinike UKC Tina Plankar Srovin je povedala, da še vedno drži, da covid 19 praviloma pri otrocih poteka v blažji obliki, ima pa lahko hude imunske posledice v obliki vnetnega odgovora organizma po preboleli okužbi, ki ni nujno, da je potekala s kliničnimi znaki. Nekateri opozarjajo tudi, da je zanašanje na prekuženost skupnosti s prebolevanjem covida 19 problematično, saj ni zanesljivo, koliko časa po okužbi z novim koronavirusom je posameznik imun. Večina ljudi, okuženih z novim koronavirusom, razvije imunski odziv v prvih nekaj tednih. Po okužbi nastanejo protitelesa, ki pa se v telesu obdržijo zelo različen čas, od dveh mesecev pri blagem poteku bolezni do pol leta in več pri težji obliki bolezni.

Strokovnjaki od cepiv proti covidu 19 pričakujejo, da bodo izzvala učinkovitejši in dolgotrajnejši imunski odziv, kot pa se to zgodi s prebolevanjem covida 19. A je po njihovem za doseganje dela kolektivne imunosti treba z dvema odmerkoma cepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva. To pomeni, da bi bilo treba cepiti vsaj 1,2 milijona ljudi v Sloveniji. Do zdaj je bilo sicer v Sloveniji razdeljenih nekaj več kot 33.000 odmerkov cepiva, za želeno precepljenost bo tako treba počakati vsaj še nekaj mesecev.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije