TOŽI DRŽAVO
Kuzmič o bogatih svinjah: Moj edini greh je bil, da sem bil pošten
Toži državo, ki mu je porušila dom. Vesel, da bo resnica prišla na dan.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – »Moj edini greh je bil, da sem bil pošten. Če bi se v tej državi še enkrat rodil, ne bi bil več,« je poskušal Darko Kuzmič, ki mu je država 5. novembra 2013 porušila leseno hiško v Ribčevem Lazu ob Bohinjskem jezeru, na sodišču razložiti, kakšna krivica se mu je zgodila.
Hiša, v kateri je živel 30 let in za katero je ves čas lepo skrbel, sama po sebi, kot je razložil, ni imela velike vrednosti, saj je bila obnovljena oziroma vzdrževana s starimi materiali, a zanj je bila grad. V njej je imel prijavljeno stalno prebivališče. In ga ima še zdaj.
»Lahko bi šel tja samo še pod smreko, a zaradi novega objekta še te ni več tam,« na bizarnost celotne zadeve opozori 65-letni bohinjski Prekmurec, ki je takoj po osamosvojitvi plačal takratnih 250.000 tolarjev, saj je mislil, da bo lahko s tem uredil papirje in odkupil hiško. Do nje je imel vseskozi napeljan vodovod ter elektriko. Slednjo je elektrodistributerju plačeval vse od leta 1986, ob tem pa je opozoril, da podjetje števca na stavbo ne bi moglo namestiti, če tam ne bi smel živeti.
Pri vsem skupaj ga še najbolj boli, da so državni organi, kot je prepričan, vseskozi vedeli, da mu hiške, ker je bila to njegova edina streha nad glavo, ne bi smeli rušiti. »Bolj me veseli to, da bo resnica, zakaj se je takrat tako mudilo, prišla na dan,« pravi Kuzmič, ki od države in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, ki ima v lasti zemljišče, na katerem je stala njegova hiška, zahteva 100.000 evrov.
Le dva dni po rušenju je namreč takratni minister Samo Omerzel sporočil, da se črnograditeljem ne bo več rušilo, da je sprejet moratorij. »Vedeli so, da ne smejo rušiti, a rušili so mi samo za to, da so lahko rešili bogate svinje,« se je slikovito izrazil na sodišču.
Hiša, v kateri je živel 30 let in za katero je ves čas lepo skrbel, sama po sebi, kot je razložil, ni imela velike vrednosti, saj je bila obnovljena oziroma vzdrževana s starimi materiali, a zanj je bila grad. V njej je imel prijavljeno stalno prebivališče. In ga ima še zdaj.
»Lahko bi šel tja samo še pod smreko, a zaradi novega objekta še te ni več tam,« na bizarnost celotne zadeve opozori 65-letni bohinjski Prekmurec, ki je takoj po osamosvojitvi plačal takratnih 250.000 tolarjev, saj je mislil, da bo lahko s tem uredil papirje in odkupil hiško. Do nje je imel vseskozi napeljan vodovod ter elektriko. Slednjo je elektrodistributerju plačeval vse od leta 1986, ob tem pa je opozoril, da podjetje števca na stavbo ne bi moglo namestiti, če tam ne bi smel živeti.
100
tisočakov s tožbo proti državi in CŠOD Bohinj zahteva Darko Kuzmič.
tisočakov s tožbo proti državi in CŠOD Bohinj zahteva Darko Kuzmič.
Pri vsem skupaj ga še najbolj boli, da so državni organi, kot je prepričan, vseskozi vedeli, da mu hiške, ker je bila to njegova edina streha nad glavo, ne bi smeli rušiti. »Bolj me veseli to, da bo resnica, zakaj se je takrat tako mudilo, prišla na dan,« pravi Kuzmič, ki od države in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, ki ima v lasti zemljišče, na katerem je stala njegova hiška, zahteva 100.000 evrov.
Kdo je določil datum rušenja?Barbara Tavčar, gradbena inšpektorica, je pojasnila, da je dala zeleno luč za rušenje hiške, ker je ta takrat prišla na vrsto, ter da ni izbrala dneva za rušenje, ampak je tega določil koordinator v dogovoru z izvajalcem: "Jaz nisem imela vpliva na izbiro koordinatorja." Kdo je bil takrat ta, se ni spominjala, četudi je pred pričanjem skupaj z njim, namreč Antonom Pepajem, pristopila v sodno dvorano. Slednji je pojasnil, da je datum rušitve določila inšpektorica, ne on. Po pogovoru z izvajalcem ji je le sporočil prvi možni datum. "Jaz nisem o nobeni stvari odločal," je še zatrdil.
Le dva dni po rušenju je namreč takratni minister Samo Omerzel sporočil, da se črnograditeljem ne bo več rušilo, da je sprejet moratorij. »Vedeli so, da ne smejo rušiti, a rušili so mi samo za to, da so lahko rešili bogate svinje,« se je slikovito izrazil na sodišču.