Kvačka tudi šefica Kmetija (FOTO)
Da so kvačkarice Slovenije vpregle svojo spretnost obračanja magične palčke in s prejo kreirajo največji slovenski kvačkarski izziv, smo že nekajkrat poročali. Približuje pa se tudi datum, ko bodo ženske in en moški predstavnik odložili kvačke in dokončali svoje stvaritve. To naj bi se zgodilo do 26. decembra, praznika dneva samostojnosti, januarja pa bodo pripravili regijske razstave vseh umetnin, ki naj bi šle v Guinnessovo knjigo rekordov.
Predstavnice jugovzhodne Slovenije se bodo predstavile v Rokodelskem centru v Ribnici, kjer so se pred dnevi srečale vse, ki sodelujejo v projektu Slovenija kvačka. Med njimi je bila tudi Jadranka Smiljić, pobudnica projekta.
»Ko mi je oče, ki je doma iz Laškega, dejal, naj nakvačkam njihov občinski grb, sem z veseljem sprejela, hkrati se mi je porodila ideja, da bi se lahko lotili izdelave grbov vseh slovenskih občin,« Jadranka opiše začetek. Ni dvomila, da ji bo uspelo, čeprav le ni šlo čisto gladko. Zgodilo se je namreč, da so nekatere gospe, ki so sprva privolile v projekt, pozneje odnehale zaradi bolezni in drugih okoliščin. Zanje je bilo treba čez noč poiskati zamenjavo. Tako denimo grb iz gorenjske občine ustvarjajo hitri prsti kvačkarice z Dolenjske ali obratno.
Izkoristila nespečnost
Vsak naj bi povprečno meril 1,2 kvadratnega metra, kvačkaricam ali kvačkarju bo vzel okoli sto ur dela. Nekateri so pri ročnih delih, ki dokazano sproščajo in izboljšujejo počutje ter pomirjajo misli in zaposlujejo možgane, hitrejši, drugi ustvarjajo dlje časa. Neka gospa, ki je imela težave s spanjem, je grb nakvačkala v nekaj dneh. »Naše ambicije so visoke, a realne. Želimo si namreč, da bi naredili virtualni muzej z grbi vseh občin. Zato že zdaj prosimo župane, naj nam pomagajo, saj želimo tudi tako Sloveniji dodati drugačnost in kvačkanje dvigniti na višjo raven,« v prihodnost zre Smiljićeva.
O tem je prepričana tudi Vera Hribar iz Ivančne Gorice, ki ji je bilo dodeljeno, da se loti grba Vodic, lahko pa bi izbrala tudi iškega. »Karte so bile pač tako premešane, saj se je prej javila neka gospa iz Kostela, ki bo kvačkala ivanški grb, sama pa sem najprej mislila odnehati. Potem sem si dejala, če jih bo vseh 211 vleklo do konca, bom tudi jaz,« je na stvaritev, ki še ni dokončana, ponosna Hribarjeva. Veselje do ročnih del je bilo Slavici Mihelič iz Ribnice položeno v zibelko, njena prva mentorica je bila njena stara mama. Prvo kvačko in klobčič garna ji je podarila pri šestih letih. »Pri njej sem preživljala počitnice, in da bi zvečer dala mir, mi je v roke dala kvačko. Jaz pa sem se zabavala. Kvačkali sva v glavnem prtičke in košarice,« se spominja Slavica.
V začetku leta je sklekljala miniaturni grb občine Ribnica, ki je bil županu zelo všeč. Kmalu je zasledila objavo Slovenija kvačka in niti sekunde ni razmišljala. Dobila je priložnost, da nakvačka grb domače Ribnice.
V prijateljsko verigo se je vpela tudi Nada Zorec, predsednica Društva podeželskih žena Tavžentroža iz Trebnjega. Od nekdaj je vešča ročnih del in vedno v stiku z ljudmi, službovala je na pošti. Zgovorni, sicer vsestranski upokojenki je pripadlo ustvarjanje grba sosednje občine Mokronog - Trebelno.
izdelava
enega grba.
»Če pravilno razporediš dan, ti ostane čas za vse, tudi za kvačkanje,« je Nada s to ugotovitvijo še nekaj malega povedala o sebi. Tisti, ki budno spremljajo zabavni šov Na kmetiji, jo zagotovo poznajo, saj tudi v letošnji sezoni kot mentorica (gospodinja) bdi nad kmeti. »Ljudje mi pravijo, da sem do njih premalo stroga, češ, mi bi jih še bolj navili. Jaz pa pravim takole, to so mladi in so takšni, kot so jih starši pač naučili. Niso krivi, če ne znajo vsega delati. Je že tako, da če otroka ne vržeš v vodo, ne bo znal nikoli plavati,« jim vselej odgovori šefica kmetijskega šova.
