Laboratorij postavil zdravnico na laž: Manipulirala je in zavajala

Pred dnevi je slovensko javnost razburila zdravnica Nada Hiti, ki je pod mikroskopom na vzorcu urina izvedla analizo, s katero je prišla do zaključka, da so v cepivih proti covidu 19 prisotne za ljudi nevarne kovine. 

Družinska zdravnica je na posnetku trdila, da je raziskala, ali je cepivu dodanega kaj, kar ne sodi vanj. S strokovnjakom medicinske biokemije sta raziskala cepivo proti gripi, covidu 19 in hepatitisu ter palčke za nosni bris. Po njenih besedah sta ugotovila, da sta v cepivu mRNA proti covidu 19 našla skupke kovin. Na palčkah za jemanje brisa naj bi prav tako našla ostanke kovin. Analiza mRNA naj bi pokazala prisotnost aluminija, kositra in velike količine železa, ki pa naj ga v cepivih ne bi bilo. Analiza enega izmed vektorskih cepiv pa naj bi pokazala prisotnost železa. Analiza palčk je pokazala povečano prisotnost aluminija, niklja in veliko količino železa ter povišane vrednosti arzena in cinka, je še trdila.


 
V analizi kovin urina – preparate so poslali v nemški laboratorij – so po besedah omenjene zdravnice pri tistem delu vzorca, ki so mu dodali cepivo mRNA proti covidu, opazili povečane količine srebra, kadmija, kroma, niklja, celo radioaktivnega elementa urana. Rezultati so v neskladju z izjavami slovenskih znanstvenikov, da so cepiva mRNA najbolj »čista«, je še dejala zdravnica in dodala, da so predvidena ponavljajoča se cepljenja, zato se bodo v telesu kopičile vse večje količine cepiva, ki mu močno škodijo.

Štrukelj: Take primesi bi našli povsod

Njene trditve je že ovrgel raziskovalec, fizik, filozof in promotor znanosti Sašo Dolenc, tudi Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani močno dvomi o njeni raziskavi. »A kot raziskovalec seveda dopuščam ostalim, da nekaj trdijo, a morajo to dokazati. Torej ko bom videl rezultate, predvsem kvantitativno analizo, bom verjel.«
 
Štrukelj je pojasnil, da so včasih »večodmernim cepivom dodajali konzervans v obliki organsko vezanega živega srebra. Pri tem je bilo živega srebra približno 200-krat manj, kot ga je prisotnega v običajni konzervi tune! Pa so iz tega naredili veliko paniko, ki pa se je sčasoma polegla. Torej, pomembne so količine. Če z vato podrgnem po pisalnem pultu in dam to, kar se je nabralo na njej, v analizo z masnim sprektrometrom, bom dobil celo kopico organskih in anorganskih snovi, mineralov, težkih kovin. Pomembna je količina. Težke kovine v cepivo mRNA lahko pridejo v minimalnih količinah le zaradi zamaška ali pa v procesu čiščenja, a gre za pikogramske količine, ki jih res težko detektiramo drugače kot z najbolj natančnim masnim spektrofotometrom. In take primesi bi verjetno našli v vsakem pripravku.« Dodal je še, da bi konkretne ugotovitve zdravnice lahko pokomentiral, če bi dobil analizo s številkami.

NLZOH: Lažno predstavila vzorce

Zdravnica je trdila, da je analize zanjo opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Tam trdijo, da so analizo sicer res opravili, a da so bili zavedeni. Vzorca, ki je bil analiziran, niso izvedli oni, ampak so ga sprejeli kot vzorec pitne vode ter ga v skladu s tem analizirali. »Zdravnica je tri vzorce lažno predstavila kot vzorce pitne vode. Zavajanje laboratorija glede vrste vzorca lahko predstavlja zdravstveno tveganje za zaposlene, ker na ta način nimajo možnosti, da bi izbrali pravilen način ravnanja z vzorcem,« poudarjajo.

Interpretacija rezultatov vzorcev o vsebnosti kovin v cepivu, ki jo je izvedla zdravnica Nada Hiti, je manipulacija s podatki (ni podatkov o čistosti embalaže, vsebnosti težkih kovin v destilirani vodi, načinu izvajanja redčenja cepiva in načinu izvedene migracije v primeru palčk za bris). Njen pristop je neznanstven in zavajajoč ter pritrjuje teorijam zarot, poudarjajo v laboratoriju.

Kovine so prisotne povsod

»Kovine in tudi težke kovine so prisotne povsod, kjer si sploh lahko zamislimo. Nekatere izmed kovin so tudi nevarne snovi, vendar prisotnost kovine sama po sebi še nič ne pove o škodljivih učinkih na zdravje človeka ali okolje. Pomembno je, da izmerjena količina snovi ne presega vrednosti, ki bi lahko ogrožala zdravje človeka ali okolje. S tem se ukvarja ocena tveganja za kemikalije, pesticide in tudi za zdravila,« pojasnjujejo pri NLZOH.