BABJE POLETJE
Lahko bi se ogrelo tudi nad 30 stopinj
Popoldnevi so poletno topli, narava se oblači v jesenske barve, dozorevajo gozdni sadeži
Odpri galerijo
Uživamo v lepih oktobrskih dneh, ki nas božajo s toploto, temperature so za ta letni čas nadpovprečno visoke. Nad nami je zelo topla zračna masa za oktober. Zjutraj je po nižinah megla, jutra so ponekod že hladna, s temperaturami med 5 in 6 °C (Katarina nad Ljubljano, Rateče, Slovenj Gradec, Kočevje). V višinah je precej topleje, 14. oktobra je bilo najtopleje na nadmorski višini 1600 m, izmerili so kar 17 °C. Čez dan so sončni žarki še vedno dovolj močni, da razkrojijo meglo v dolinah. Popoldnevi so poletno topli in lahko presežejo 20 stopinj (14. oktobra je bilo v Črnomlju 23,8, na Kočevskem 23,3 °C). Samo relativno dolga noč in nižji kot Sonca preprečujeta, da bi se po nižinah ogrelo nad 30.
Pravo babje poletje. Kaj to sploh pomeni? Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je babje poletje/leto meteorološko obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti oktobra, sledi obdobju hladnega vremena. V jezikovni svetovalnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti avtorji navajajo, da babje poletje pomeni »topla jesen, doba lepega vremena v začetku jeseni«, oziroma starejšo različico babje leto izpeljujejo kot prevedenko iz nemškega izraza dekliško poletje. Tudi drugi slovanski jeziki poznajo podobne izraze, kot so martinjsko ljeto, miholjsko ljeto. Počasi izpodriva iz angleščine prevzet sinonim indijansko poletje. Besedno zvezo babje leto poznajo tako rekoč vsi slovanski narodi, zato izvor iz nemščine ni edina možna razlaga, saj se neredko razlaga kot čas ženskih opravil, na primer spravilo žita, predenje lanu ...
Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) najdemo po skoraj vsej Sloveniji z izjemo Koroške in Notranjske. Raste do nadmorske višine 800 m. Plod sestavljata okrogla bodikava lupina in rjavo seme. Ko dozori, se lupina razpoči in iz nje izpade seme. Kostanjevi plodovi so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani, imeli so tisto vlogo, kot jo ima danes krompir. Kostanj so zunaj njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Uporabljali so ga za prehrano ljudi in živali ter pridobivanje medu. Naši kostanjarji so odhajali tudi v tujino, najpogosteje na Dunaj, kjer so si s prodajo kostanja poskušali izboljšati svoj finančni položaj. Jeseni tudi v mestih iz ut zadiši po pečenih kostanjih. Plodovi dozorijo oktobra. Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa vsake tri leta. Eno drevo daje na leto od 100 do 200 kilogramov plodov, ki so zdravilni. Najbolj smo veseli pečenih.
Ne babje, naslednji teden skoraj pravo poletjeNad zahodno Evropo se zadržuje ciklonsko območje. Ob anticiklonu nad vzhodno Evropo nad naše kraje doteka topel sredozemski zrak. Podobna bo situacija tudi večji del prihodnjega tedna. Že več kot teden dni traja obdobje, ki je glede na dolgoletno povprečje precej toplo. Najvišje temperature bodo ob koncu tedna v večjem delu Slovenije okoli 20 stopinj Celzija, na vzhodu pa se bodo povzpele tudi do 25 stopinj Celzija. Še za kakšno stopinjo topleje bo v začetku prihodnjega tedna, ko bodo temperature ponekod za več kot pet stopinj Celzija presegle dolgoletno povprečje. Deževna obdobja so bila v prvem delu jeseni kratka, večinoma suho obdobje pa nas čaka vsaj še teden dni. Nekaj padavin bo le v hribovitih krajih na zahodu.
Kakršno vreme Urša (21. 10.) prinese, tako se rada jesen in zima obnese.
Pravo babje poletje. Kaj to sploh pomeni? Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je babje poletje/leto meteorološko obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti oktobra, sledi obdobju hladnega vremena. V jezikovni svetovalnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti avtorji navajajo, da babje poletje pomeni »topla jesen, doba lepega vremena v začetku jeseni«, oziroma starejšo različico babje leto izpeljujejo kot prevedenko iz nemškega izraza dekliško poletje. Tudi drugi slovanski jeziki poznajo podobne izraze, kot so martinjsko ljeto, miholjsko ljeto. Počasi izpodriva iz angleščine prevzet sinonim indijansko poletje. Besedno zvezo babje leto poznajo tako rekoč vsi slovanski narodi, zato izvor iz nemščine ni edina možna razlaga, saj se neredko razlaga kot čas ženskih opravil, na primer spravilo žita, predenje lanu ...
V žerjavico po kostanj
Narava se oblači v jesenske barve, nekatera drevesa so že odvrgla liste, ki se vrtinčijo v vetru. Dozorevajo jesenski gozdni sadeži. Med njimi je priljubljen kostanj. Prvi dozoreli plodovi in rumenenje listja oznanjajo začetek prave jeseni. To je hkrati čas setve ozimnih žit. Splošno odpadanje listja označuje čas pozne jeseni, ko je setev že končana oziroma so semena že vzkalila, na poljih pa potekajo še zadnja dela pred zimo.
Kostanjevi plodovi so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani.
Pravi ali domači kostanj (Castanea sativa) najdemo po skoraj vsej Sloveniji z izjemo Koroške in Notranjske. Raste do nadmorske višine 800 m. Plod sestavljata okrogla bodikava lupina in rjavo seme. Ko dozori, se lupina razpoči in iz nje izpade seme. Kostanjevi plodovi so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani, imeli so tisto vlogo, kot jo ima danes krompir. Kostanj so zunaj njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Uporabljali so ga za prehrano ljudi in živali ter pridobivanje medu. Naši kostanjarji so odhajali tudi v tujino, najpogosteje na Dunaj, kjer so si s prodajo kostanja poskušali izboljšati svoj finančni položaj. Jeseni tudi v mestih iz ut zadiši po pečenih kostanjih. Plodovi dozorijo oktobra. Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa vsake tri leta. Eno drevo daje na leto od 100 do 200 kilogramov plodov, ki so zdravilni. Najbolj smo veseli pečenih.