Lahko svet stoji na sanjah?

Kaj so sanje? Čemu služijo? Zakaj tretjino življenja prespimo? Na ta in podobna vprašanja poskušajo najti odgovore na letošnjem tednu možganov, ki se je začel v ponedeljek in bo potekal vse do petka v atriju SRC SAZU, na medicinski fakulteti in v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter drugod po Sloveniji. Na številnih predavanjih in delavnicah filmske projekcije najrazličnejši strokovnjaki odstirajo najnovejša odkritja o sanjanju, sanjarjenju in spanju. Kot je povedala ena od organizacijskih vodij tedna možganov Dolores Trol, so za letošnji naslov izbrali tezo, da na sanjah svet stoji. Pa to drži? »Sanje po navadi obravnavamo kot nekaj eteričnega, ločenega od stvarnosti in materialnega sveta. Vendar niso nasprotje resničnega sveta, temveč ga soustvarjajo. In prav to želimo na letošnjem tednu možganov osvetliti iz najrazličnejših zornih kotov.«

Tako so številni strokovnjaki v eni od tez sanje med spanjem umestili v fizični svet naših možganov in si ogledali nevrofiziološke procese tkanja sanj.


Z interpretacijo sanj so proučili njihovo prepletenost z budnim življenjem in podrobneje spoznali fenomen lucidnega sanjanja. Zanimivo je bilo slišati tudi o budnih sanjah, torej sanjarjenju, fantazijah in tudi vizijah prihodnosti: kako te usmerjajo naše vsakdanje odločitve in kako skupne sanje in utopije ustvarjajo civilizacije ter prihodnost.

Funkcija sanj

Velika večina nevrokognitivnih teorij bo na vprašanje, kakšna je funkcija sanj, odgovorila, da je ni, je povedala ena od predavateljic, diplomirana psihologinja in študentka kognitivne znanosti Sara Fabjan. »Prevladuje namreč mnenje, da sanjamo brez pravega razloga, sanje naj bi bile zgolj stranski produkt, ki ga povzročajo naši možgani med spanjem. Možgani so med spanjem precej aktivni, sanje pa naj bi bile zgolj poskus naših možganov, da naredijo nekaj smiselnega iz vseh teh informacij, na primer zgodbo.«


Obstajajo številne teorije, ki se s tem ne strinjajo. Velik delež raziskovalcev se ukvarja z vlogo sanj pri spominu; med sanjanjem naj bi se namreč utrjevale povezave v naših možganih. Druga teorija, ki govori o povezavi med spominom in sanjami, pa trdi ravno nasprotno, med sanjami naj bi se pozabile tiste povezave, ki za nas niso več pomembne, pravi Fabjanova in opiše še evolucijsko teorijo sanj, ki pravi, da obstaja biološka funkcija, ko v sanjah simuliramo ogrožajoče dogodke in s tem vadimo zaznavo ter umik pred grožnjami, kar nam koristi v budnem svetu.


»Za fenomen, ki navdušuje človeštvo že vse od začetka, je o sanjah znanega precej malo, kar pa ni razlog, da bi jih nehali proučevati,« je še povedala Fabjanova.

Utrjevanje spomina

Tako kot v budnih tudi v spečih možganih potekajo procesi zapisovanja, utrjevanja in integracije novih podatkov ter uravnavanje čustev. Po nekaterih teorijah imata spanje in sanjanje v teh procesih prav pomembno in nenadomestljivo vlogo. Strokovnjaki ugotavljajo, da je pomanjkanje spanja eden od dejavnikov tveganja pri razvoju nekaterih motenj razpoloženja. Da ima spanje pomembno vlogo pri utrjevanju spomina in uravnavanju čustvenih odzivov, je v predstavitvi o vlogi spanja pri čustvih in kogniciji med drugim dejala študentka medicine Nika Jerman. »Spanje po učenju je zelo pomembno, saj omogoča, da se naš spomin na naučeno utrdi. Pomembno je tudi spanje pred učenjem, ki omogoči, da lahko naši možgani naslednji dan bolj učinkovito zapisujejo informacije.«

Da spanje pomaga pri učenju, pravi tudi ena od nedavnih študij. Že kratek dremež sredi dneva lahko koristi pri določenih vrstah učenja. Odkrili so namreč, da se uspeh izvedbe naloge proceduralnega spomina slabša v času štirih zaporednih treningov v enem dnevu. Mogoče se to pojavi zato, ker lahko možgani sprejmejo le omejeno količino informacij, preden dobijo možnost, da se spomin o teh informacijah ponavlja, obnovi in s tem zavaruje ter utrdi v spanju. Izkazalo se je, da polurni dremež po drugi epizodi treninga prepreči nadaljnje poslabšanje izvedbe, enourni dremež pa je izboljšal izvedbo pri naslednjih treningih v dnevu.
In še to: pomanjkanje spanja vpliva na to, katere vrste informacij si bomo bolje zapomnili. Raziskovalec Matthew Walker s sodelavci ugotavlja, da si, ko smo neprespani, bolje zapomnimo informacije, ki jih spremljajo neprijetna čustva. Jermanova dodaja, da ima REM-spanje, to je tista faza, v kateri največ sanjamo, verjetno tudi pomembno vlogo pri predelovanju čustvenih spominov: »Po več nočeh krepčilnega REM-spanca, ki ga je največ proti jutru, v zadnji tretjini noči, lahko na neke čustveno intenzivne dogodke lažje gledamo z distanco in nas manj vznemirjajo.«