STARI OBIČAJI
Lan je lan, z njim je dela leto in dan
Na dvorcu Lisičje v bližini Škofljice so pripravili praznik predenja in trenja lanu.
Odpri galerijo
S kolovratom so se spopadli tudi obiskovalci.
Pred dobrimi desetimi leti so Ivanka in Janez Skubic ter Olga Marguč začeli oživljati lanarsko tradicijo v bližnjem Lanišču, s tem pa se spoznavajo tudi učenci Osnovne šole Škofljica.
Urejena okolica dvorca Lisičje kaže na lepo namero občine Škofljica, da bo tu nekoč spet drevje, ki bo v ponos kraju in občini. Tega se zavedajo tudi v Turističnem društvu Škofljica. Predsednica Tončka Pal pravi, da so navdušeni nad obnovljenim dvorcem, saj atrij ponuja vrsto možnosti za izvedbo različnih prireditev: »Tako smo na zadnji avgustovski dan pripravili praznik trenja in predenja lanu. Med drugim nas je obiskal naš mentor Bore Raztresen iz Rima pri Adlešičih v Beli krajini in nam
povedal marsikatero skrivnost o lanu. Obiskovalcem smo ponudili jedi iz lana, med drugim laneno potico, rogljičke z lanom, namaz z lanom in medom, čokolado z lanom, laneni kruh, olje in celo pico z lanom. Poslušali smo pesmi o tej zanimivi rastlini, z nami so bile Laniške predice, Čotove pevke in baronica Haller von Hallerstein. Na diatonično harmoniko je zaigral mladi Gašper Štajnar, zapela pa Sanja Avsenak. Pridružili so se nam še starodobniki, med njimi Alojz Juvanc z 90 let staro tatro. Gostili smo še pobrateni kmetiji, Ruskovo kmetijo s Klanca pri Škofljici in Martinkovo kmetijo z Grintovca pri Zagradcu.«
Obenem so na Lisičju praznovali 11-letnico ponovnega sajenja lanu v teh krajih, predvsem na Škofljici in v bližnjem Lanišču. Ivanka in Janez Skubic s Škofljice, oba aktivna upokojenca, sta se leta 2008 nadvse navdušila nad lanom. Zdaj že zelo dobro poznata vse postopke pridelave in predelave od semena pa vse do kolovrata in ročnih statev, na katerih rada pokažeta, kako se tke platno. »V želji, da bi obudil tisočletno tradicijo domačega kraja, sem začel pridelovati in predelovati lan,« pravi Skubic. »Prihajam namreč iz vasi, ki ima ime po lanu, iz vasi Lanišče. Nekoč so imeli pri vsaki hiši kolovrat in trlice, statve so bile redkejše. Da so se lahko oblekli, so sejali lan. Leta 2008 smo vaščani ob praznovanju 780. obletnice prve pisne omembe kraja Lanišče posejali lan. Potem smo šli na ekskurzijo v Belo krajino, a vseh skrivnosti pridelave in obdelave nam niso razkrili. Začeli smo tako rekoč iz nič, k sreči je bila že prva letina dobra. Veliko trdne volje smo imeli, z veseljem pa smo se poglobili v delo. Pri nas pridelamo laneno seme na naraven način, brez kemikalij, delo pa v celoti opravimo ročno.«
Z lanom je veliko dela, zato opravila v zvezi z njim Janez pospremi z besedami: »Lan je lan, z njim je dela leto in dan.« Skubic se rad spopada z verzi, saj je napisal pesem Laniški lan in tudi slavospev v verzih dvorcu Lisičje, ki je blizu Lanišča. Rastlino omenja že Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, ki pravi: »Terice pogačo, potico jedo, lanovi Slovencem cekine neso.«
O lanu in njegovi uporabi je spregovorila Olga Marguč, priznana oblikovalka: »Lan sejemo stoti dan v letu, to je torej okrog 10. aprila. Stebla je treba redno pleti. Junija lan modro zacveti. Ko iz cvetov nastanejo bunkice s semeni, ga začnemo puliti, to je po 90 do 110 dneh od setve. Zatem ga povežemo v snope in shranimo v kozolcu, da se do konca posuši. Na vrsto pride mlatenje, potem sledi godenje. Temu opravilu pravimo tudi mlajenje ali mladitev, s tem pa zrahljamo vez med vlakni in lesom kakor tudi med posameznimi svežnji vlakenc. Najstarejši in najbolj zanesljiv način mlajenja je vlaženje lanu. Nato pride na vrsto sušenje, dalje trenje stebel, česanje vlaken ali mikanje, sukanje, predenje in snovanje na statvah, ko končno dobimo tkanino. Nastopi še beljenje, po želji barvanje in na koncu izdelava oblačila.«
Praznik trenja in predenja lanu je potekal na dvorcu Lisičje, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja sezidal Pankracij pl. Baričevič, nato pa je nekajkrat zamenjal lastnike. Zdajšnja lastnica je občina Škofljica, ki je pred 13 leti po težkih pogajanjih ta dvorec kupila za 75 milijonov tolarjev, za ta denar pa so dobili še približno 5000 kvadratnih metrov zemljišča. V obnovo so vložili precej denarja, tudi z evropskimi sredstvi jim je Lisičje delno že uspelo obnoviti. Poleg poslopja so uredili atrij in dvorec na novo prekrili, tako da je zdaj dolgoročno zaščiten. Uredili so tudi poročno dvorano oziroma prostor za protokolarne obiske in ga primerno opremili s stilnim pohištvom.
Kot lahko preberemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je bil na Lisičjem največji botanični vrt v osrednji Evropi.
Urejena okolica dvorca Lisičje kaže na lepo namero občine Škofljica, da bo tu nekoč spet drevje, ki bo v ponos kraju in občini. Tega se zavedajo tudi v Turističnem društvu Škofljica. Predsednica Tončka Pal pravi, da so navdušeni nad obnovljenim dvorcem, saj atrij ponuja vrsto možnosti za izvedbo različnih prireditev: »Tako smo na zadnji avgustovski dan pripravili praznik trenja in predenja lanu. Med drugim nas je obiskal naš mentor Bore Raztresen iz Rima pri Adlešičih v Beli krajini in nam
Janez Skubic (desno) je pokazal delo s kolovratom. Fotografije: Primož Hieng
Obenem so na Lisičju praznovali 11-letnico ponovnega sajenja lanu v teh krajih, predvsem na Škofljici in v bližnjem Lanišču. Ivanka in Janez Skubic s Škofljice, oba aktivna upokojenca, sta se leta 2008 nadvse navdušila nad lanom. Zdaj že zelo dobro poznata vse postopke pridelave in predelave od semena pa vse do kolovrata in ročnih statev, na katerih rada pokažeta, kako se tke platno. »V želji, da bi obudil tisočletno tradicijo domačega kraja, sem začel pridelovati in predelovati lan,« pravi Skubic. »Prihajam namreč iz vasi, ki ima ime po lanu, iz vasi Lanišče. Nekoč so imeli pri vsaki hiši kolovrat in trlice, statve so bile redkejše. Da so se lahko oblekli, so sejali lan. Leta 2008 smo vaščani ob praznovanju 780. obletnice prve pisne omembe kraja Lanišče posejali lan. Potem smo šli na ekskurzijo v Belo krajino, a vseh skrivnosti pridelave in obdelave nam niso razkrili. Začeli smo tako rekoč iz nič, k sreči je bila že prva letina dobra. Veliko trdne volje smo imeli, z veseljem pa smo se poglobili v delo. Pri nas pridelamo laneno seme na naraven način, brez kemikalij, delo pa v celoti opravimo ročno.«
Ivanka Skubic je mojstrica na ročnih statvah.
Z lanom je veliko dela, zato opravila v zvezi z njim Janez pospremi z besedami: »Lan je lan, z njim je dela leto in dan.« Skubic se rad spopada z verzi, saj je napisal pesem Laniški lan in tudi slavospev v verzih dvorcu Lisičje, ki je blizu Lanišča. Rastlino omenja že Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, ki pravi: »Terice pogačo, potico jedo, lanovi Slovencem cekine neso.«
O lanu in njegovi uporabi je spregovorila Olga Marguč, priznana oblikovalka: »Lan sejemo stoti dan v letu, to je torej okrog 10. aprila. Stebla je treba redno pleti. Junija lan modro zacveti. Ko iz cvetov nastanejo bunkice s semeni, ga začnemo puliti, to je po 90 do 110 dneh od setve. Zatem ga povežemo v snope in shranimo v kozolcu, da se do konca posuši. Na vrsto pride mlatenje, potem sledi godenje. Temu opravilu pravimo tudi mlajenje ali mladitev, s tem pa zrahljamo vez med vlakni in lesom kakor tudi med posameznimi svežnji vlakenc. Najstarejši in najbolj zanesljiv način mlajenja je vlaženje lanu. Nato pride na vrsto sušenje, dalje trenje stebel, česanje vlaken ali mikanje, sukanje, predenje in snovanje na statvah, ko končno dobimo tkanino. Nastopi še beljenje, po želji barvanje in na koncu izdelava oblačila.«
Že mumije v lanenih tkaninahLan kot kulturna rastlina je pri nas skoraj pozabljen. Že 3600 let pred našim štetjem so laneno platno poznali stari Egipčani, Grki, Rimljani in Hebrejci. Mumije iz leta okoli 4500 pred našim štetjem so bile že ovite v fine lanene tkanine. V srednji Evropi so koliščarji že poznali lan. Pridelovali so laneno seme, ki je zdravilno, iz lanenih vlaken pa so izdelovali vrvi, mreže in tkanine.
Praznik trenja in predenja lanu je potekal na dvorcu Lisičje, ki ga je v prvi polovici 16. stoletja sezidal Pankracij pl. Baričevič, nato pa je nekajkrat zamenjal lastnike. Zdajšnja lastnica je občina Škofljica, ki je pred 13 leti po težkih pogajanjih ta dvorec kupila za 75 milijonov tolarjev, za ta denar pa so dobili še približno 5000 kvadratnih metrov zemljišča. V obnovo so vložili precej denarja, tudi z evropskimi sredstvi jim je Lisičje delno že uspelo obnoviti. Poleg poslopja so uredili atrij in dvorec na novo prekrili, tako da je zdaj dolgoročno zaščiten. Uredili so tudi poročno dvorano oziroma prostor za protokolarne obiske in ga primerno opremili s stilnim pohištvom.
Bore Raztresen iz Bele krajine je velik poznavalec lanu.
Kot lahko preberemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je bil na Lisičjem največji botanični vrt v osrednji Evropi.
Alojz Juvanc z 90 let staro tatro
Baronica Haller von Hallerstein je povezovala program.
Dvorec Lisiščje je nad vasjo Lanišče.
