Lani Marjanu in Ljudmili požar uničil hlev, letos plaz hišo (FOTO)

Mnogi izmed tistih, ki so jim lanska katastrofalna neurja obrnila življenje na glavo, še vedno nimajo svoje strehe nad glavo, vedno znova pa se jim pridružujejo novi žalostni primeri. V meteorološko poletje smo šele dobro zakorakali, ujme pa marsikje že divje klestijo.

Še posebno hudo je bilo v ponedeljek, 3. junija, ko je močno deževje pozno popoldne v zelo kratkem času zalilo na desetine stanovanjskih objektov v Boračevi pri Radencih in tudi na vinorodnih hribčkih nad Gornjo Radgono. Sprožilo se je več deset manjših in večjih plazov. In med tistimi, ki so v neurju z močnim nalivom ostali brez doma, sta tudi Marjan in Ljudmila Kocet iz Zbigovcev blizu Gornje Radgone. »Moja srčna prijatelja Marjan in Milka, vedno pripravljena priskočiti drugim na pomoč, sta v tem nalivu izgubila svoj topli dom. Dom, poln lepih spominov. Imata prepoved bivanja v hiši, ki grozi, da bo zdrsnila na cesto in v dolino. Ob tem našem nestabilnem vremenu gotovo ne bo več dolgo zdržala. Nikogar nisem nikoli prosila zase, zanju pa prosim vse ljudi dobre volje, ali bi lahko kakor koli finančno pomagali, da si najdeta kakšno hiško ali vikend, kjer bi se skupaj z živalmi, po večini gre za hišne ljubljenčke in perutnino, lahko spet počutila varno in s polnimi pljuči zaživela na novo. Zavedam se, da so tudi mnogi drugi v krizi, a verjamem, da bomo s skupnimi močmi spet pomagali sočloveku, kot smo pri nas v Sloveniji tudi vajeni,« nam je hudo stisko zakoncev sporočila njuna prijateljica Tamara Jančar, ki v domačem okolju velja za dobrosrčno osebo, ki je vsakomur pripravljena pomagati. Tokrat se je v dogovoru s prijatelji in znanci odločila za zbiranje sredstev prek Krambergerjevega sklada.

Živali so ostale doma, vsak dan skrbita zanje. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal

Ker imata veliko hišnih ljubljencev, življenje v stanovanju zanju ni primerno.

Prepoved bivanja

»Ob močnem deževju, kakršnega niti starejši domačini ne pomnijo, je voda najprej tekla tudi skozi našo hišo, nato pa se je ob in pod hišo sprožil plaz in odnesel večji del zemlje na cesto,« žalostno razlaga Marjan. Stroka je ocenila, da v njej ne smeta več prebivati, začasno sta bila nastanjena na Turistični kmetiji Borko v bližnjih Črešnjevcih, po enem tednu pa sta na sedežu Občine Gornja Radgona prevzela ključe in se začasno preselila v občinsko stanovanje.

»Hvala občini in vsem drugim, ki nam pomagajo, a to ni za naju, raje sva na podeželju, v domačem okolju, še zlasti ker tam ostajajo živali, za katere podnevi skrbiva. Upajmo samo, da se ne bo vse skupaj porušilo. Za naju je edina rešitev, da bi s pomočjo dobrih ljudi čim prej našla kakšno hiško, ki bi jo odkupila in se tja preselila z najinimi živalmi,« nam povesta zakonca, ki bosta brez širše pomoči težko znova zaživela normalno in varno. Žalostno je tudi, da iz hiše, ki je bila zgrajena leta 1969, ne moreta ničesar rešiti, saj so pred kratkim vse prenovili in na novo opremili. Mimogrede, Milka mora še pet let hoditi v službo, Marjan, upokojeni mizar, pa marsikaj zmore postoriti sam. Imata štiri otroke, a ima vsak od njih svojo družino in ne želita prositi, da bi živela pri katerem od njih.

»Sanacija hiše ne pride v poštev. Za morebitno rešitev bi porabili najmanj 200.000 evrov, kolikor naj bi stal večji poseg, a ta kljub temu ne bi zagotovil varnega bivanja. V vsakem primeru morava iskati boljšo rešitev, a to je težko brez ustreznih sredstev. Že vnaprej sva hvaležna vsem, ki bi nama lahko pomagali,« nam je povedala Milka, ki verjame v dobre ljudi. 

Hiša ne bo dolgo obstala.

Za sanacijo bi morala odšteti najmanj 200 tisočakov, a hiša kljub temu ne bi bila povsem varna.

Milka mora še pet let hoditi v službo, Marjan pa je že upokojen.