KONEC VOJNE
Laščani odkrili spominsko ploščo žrtvam vojne
Letošnje martinovo v spomin na konec prve svetovne vojne. Tridnevna 22. prireditev se je zaključila z Martinovim sejmom.
Odpri galerijo
LAŠKO – Povsem drugače, kot so bili Laščani vajeni, so potekale prireditve, s katerimi so Stik Laško in Etno odbor Jureta Krašovca pri Zvezi Možnar skupaj s Knjižnico Laško, Muzejem Laško in Nadžupnijo Laško proslavili letošnje martinovo. Začelo se je z odprtjem razstave v Muzeju Laško z naslovom Oj, ta soldaški boben in podnaslovom Naši fantje na bojiščih 1. svetovne vojne ter predavanjem o zvonjenju in pritrkavanju dr. Mojce Kovačič v laški knjižnici.
Sobotni Martinov večer z blagoslovom vina so spletli člani Kulturnega društva Anton Tanc iz Marije Gradca, ob tem pa so Šentlenartčani, Šentrupertčani, Florjanovci iz Jurkloštra, pevci iz Šmiklavža, Kulturno društvo Ofirovci in koledniki iz Laškega in drugi peli predvsem borbene pesmi, brali so sporočila, ki so jih pošiljali domačini z bojišč, in prebirali takratne časopisne novice.
Nedelja se je že po tradiciji začela z Martinovim sejmom, saj je bila Laškemu pravica do takšnega sejma dodeljena s privilegijem že leta 1227. V čast farnemu patronu, ki je v cerkvi sv. Martina upodobljen s škofovskimi insignijami in gosko, je potekala praznična sveta maša, ki jo je daroval laški dekan Rok Metličar. Ko sta domača pritrkovalca Irena in Marko Zeme odzvonila konec maše in je zaigrala Godba na pihala Laško, se je praznovanje začelo. A letošnje ni bilo tako veselo kot prejšnja leta.
Domači birt si je sicer kot vsa leta doslej vzel pravico in za praznik nagovoril župana, nato pa mu izročil štefan vina, okrašen s klasjem in klobaso, ob tem pa spregovoril: »Oče župan, danes je poseben dan, ko nam je svet' Martin v zabavo in veselje dan: je žito zlato obrodilo, trta dala nam pridelka je obilo, je prišel svet' Martin, iz mošta je naredil vin'. Je svet' Martin vesel patron, zato v naš' far' sedi na srednjem tron'. Pridelke vse smo z njiv znosili in zdaj Martinu smo se priporočili, naj ahta vse, kar smo v škrije, kašče dal': da župnik, mežnar dobro bero bi dobila, da bo za štibro našo, in da nekaj bi ostalo, malo za občinsko in malo za državno kaso.«
Potem je Urška Knez, predsednica Etno odbora Možnar, navzoče spomnila, da se tudi v Laškem spominjajo stoletnice konca prve svetovne vojne. »To je bila globalna vojna, v kateri se je bojevalo 37 milijonov ljudi, tako vojakov kot civilistov. Od tega je bilo 16 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih, več je bilo tudi pogrešanih, na bojišča je odšlo tudi okoli 160.000 slovenskih vojakov. Ko je novica o podpisanem premirju obšla svet, so se ljudje po svetu pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Enajstega novembra 1918, točno ob 11. uri, so se oglasili tudi zvonovi, topovi, puške in stojnice pa so utihnile. Po 1568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec,« je na grozote vojne spomnila Knezova.
Po končani svetovni moriji so svojci padlih vojakov iz širše okolice Laškega ob vhodu v župnijsko cerkev sv. Martina postavili dve spominski plošči z imeni žrtev, ki sta bili leta 1987 odstranjeni, do danes pa nihče ne ve, kje sta pristali. In tako Laško do zdaj ni imelo niti enega samega spomenika padlim v prvi svetovni vojni, zato so se letošnji organizatorji Martinovega odločili, da ob stoletnici ponovno odkrijejo spominsko ploščo, ki bo večen spomin na padle vojake.
Sobotni Martinov večer z blagoslovom vina so spletli člani Kulturnega društva Anton Tanc iz Marije Gradca, ob tem pa so Šentlenartčani, Šentrupertčani, Florjanovci iz Jurkloštra, pevci iz Šmiklavža, Kulturno društvo Ofirovci in koledniki iz Laškega in drugi peli predvsem borbene pesmi, brali so sporočila, ki so jih pošiljali domačini z bojišč, in prebirali takratne časopisne novice.
Spominski plošči sta izginili
Nedelja se je že po tradiciji začela z Martinovim sejmom, saj je bila Laškemu pravica do takšnega sejma dodeljena s privilegijem že leta 1227. V čast farnemu patronu, ki je v cerkvi sv. Martina upodobljen s škofovskimi insignijami in gosko, je potekala praznična sveta maša, ki jo je daroval laški dekan Rok Metličar. Ko sta domača pritrkovalca Irena in Marko Zeme odzvonila konec maše in je zaigrala Godba na pihala Laško, se je praznovanje začelo. A letošnje ni bilo tako veselo kot prejšnja leta.
Domači birt si je sicer kot vsa leta doslej vzel pravico in za praznik nagovoril župana, nato pa mu izročil štefan vina, okrašen s klasjem in klobaso, ob tem pa spregovoril: »Oče župan, danes je poseben dan, ko nam je svet' Martin v zabavo in veselje dan: je žito zlato obrodilo, trta dala nam pridelka je obilo, je prišel svet' Martin, iz mošta je naredil vin'. Je svet' Martin vesel patron, zato v naš' far' sedi na srednjem tron'. Pridelke vse smo z njiv znosili in zdaj Martinu smo se priporočili, naj ahta vse, kar smo v škrije, kašče dal': da župnik, mežnar dobro bero bi dobila, da bo za štibro našo, in da nekaj bi ostalo, malo za občinsko in malo za državno kaso.«
Je žito zlato obrodilo, trta dala nam pridelka je obilo, je prišel svet’ Martin, iz mošta je naredil vin’.
Potem je Urška Knez, predsednica Etno odbora Možnar, navzoče spomnila, da se tudi v Laškem spominjajo stoletnice konca prve svetovne vojne. »To je bila globalna vojna, v kateri se je bojevalo 37 milijonov ljudi, tako vojakov kot civilistov. Od tega je bilo 16 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih, več je bilo tudi pogrešanih, na bojišča je odšlo tudi okoli 160.000 slovenskih vojakov. Ko je novica o podpisanem premirju obšla svet, so se ljudje po svetu pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Enajstega novembra 1918, točno ob 11. uri, so se oglasili tudi zvonovi, topovi, puške in stojnice pa so utihnile. Po 1568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec,« je na grozote vojne spomnila Knezova.
1227. je bila Laškemu s privilegijem dodeljena pravica do sejma.
Po končani svetovni moriji so svojci padlih vojakov iz širše okolice Laškega ob vhodu v župnijsko cerkev sv. Martina postavili dve spominski plošči z imeni žrtev, ki sta bili leta 1987 odstranjeni, do danes pa nihče ne ve, kje sta pristali. In tako Laško do zdaj ni imelo niti enega samega spomenika padlim v prvi svetovni vojni, zato so se letošnji organizatorji Martinovega odločili, da ob stoletnici ponovno odkrijejo spominsko ploščo, ki bo večen spomin na padle vojake.