Lastniki psov, pozor: lahko vas doleti visoka globa, če ne boste upoštevali tega

V času epidemije si je marsikdo omislil psa, a, kot kaže, ne vedo vsi, kako je treba za žival skrbeti na javnih površinah. Pred časom naj bi na Rožniku pes pogrizel nemočno srno, a to ni edini primer. O njih v zadnjem obdobju poročajo na družbenih omrežjih: »Posledica neodgovornih lastnikov psov in nedolžna srna. Nadaljnjega komentarja se raje vzdržim.« »Isto v soboto pri nas. Dva psa sta ji odtrgala nogo. Soseda je psa odgnala, prišla sta policija in lovec. Ker ji ni bilo pomoči, jo je ustrelil. Grozen jok srnice.«

Kljub pogostemu obveščanju lastnikov, da morajo tudi pozimi imeti svoje štirinožne prijatelje v bližini gozdov ves čas na povodcu, saj je divjad izmučena in ni spodobna zbežati, pa tega veliko lastnikov ne stori. Po nekaterih podatkih naj bi psi v Sloveniji na leto pobili 1.600 divjih živali. 

Globe do 1.200 evrov

Zakon je o izpustu psov v naravo jasen. Varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem je opredeljeno v zakonu o divjadi in lovstvu, kjer je v 35. členu opredeljeno, da psov brez nadzorstva ni dovoljeno spuščati v prosto naravo. Lastnik je namreč odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi. Izvajanje določb tega zakona nadzorujejo lovski inšpektorji, za povzročeno škodo pa odgovarja lastnik. Globe niso nizke in se gibljejo od 420 pa do 1.200 evrov. 

Pes mora biti ves čas na povodcu, kar določa 11. člen zakona o zaščiti živali. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je ta ves čas na povodcu. Če tega ne upošteva, se mu izreče globa v višini od 200 do 400 evrov. Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo policisti in občinski redarji.

Na Mestni občini Ljubljana so nam pojasnili, da so v letu 2021 na podlagi izvedenih nadzorov nad spoštovanjem 3. odstavka 11. člena Zakona o zaščiti živali zabeležili 236 ukrepov.

Povodec ni obvezen v teh primerih ...

11. člen o obveznem povodcu na javnih površinah pa ne velja za pse na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov ter so ustrezno označena in ograjena tako, da je psom onemogočen pobeg.

Prav tako je treba znotraj tega zakona brati, kaj pomeni javno mesto -  gre za »kraj, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi.« Tako je na primer pes lahko sredi polja tudi zakonito lahko brez povodca, če tam ni večjega števila ljudi ali živali. V vsakem primeru je lastnik tisti, ki poskrbi, da njegov pes ne moti tujih ljudi ali živali.