ČRNO NA BELEM
To se je zgodilo po pozivu Janeza Janše
Slovensko sodniško društvo je ustanovilo svoj koronasklad in zbralo 33.000 evrov.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Predsednik vlade Janez Janša je kmalu po začetku epidemije sodnike pozval, naj se za čas krize odpovedo 30 odstotkom plače, za toliko, kolikor so plače znižali funkcionarjem. Oglasil se je tudi državni sekretar v kabinetu premierja Vinko Gorenak, ki je na twitterju 25. marca zapisal: »Sodniki in tožilci! Nerodno bi bilo, da le sprejmete krizne dodatke in se ne odpoveste 30 %. Ker ste se samozavarovali proti znižanju plač, vas lahko le prosimo, da na to pristanete sami!! Bo šlo?? Pisno soglasje potrebujemo do četrtka popoldne.«
Kakšno soglasje je potreboval Gorenak, ni čisto jasno, saj se v skladu z veljavno zakonodajo funkcionar ali zaposleni v javnem sektorju ne more odpovedati delu plače na temelju podpisane izjave. »Osnovne plače oziroma uvrstitve funkcij v plačne razrede, tudi funkcij sodne oblasti, so v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju določene z zakonom in je zato za znižanje funkcionarskih plač potrebna ustrezna zakonska sprememba. Vsak posameznik, tudi funkcionar, pa se lahko odloči in iz svojega neto prihodka del tega prihodka nameni za dobrodelne namene (donacija ipd.),« pojasnjujejo z ministrstva za javno upravo.
A ne glede na to, je en sodnik soglasje dal. »Na ministrstvu za javno upravo smo seznanjeni z 1 (enim) dopisom funkcionarja sodne veje oblasti, s katerim se je ta želel odpovedati delu svoje plače,« so nam odgovorili. Na spletnih omrežjih je bilo sicer zaslediti, da je to sodnik Zvjezdan Radonjić (ne moremo pa z gotovostjo trditi, da je prav on pisno soglasje tudi podal). Ta je javnosti verjetno najbolj znan po sojenju v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in oprostitvi Milka Noviča.
Koliko sodnikov je dalo prispevek, Ekart ni zapisal.
Kakšno soglasje je potreboval Gorenak, ni čisto jasno, saj se v skladu z veljavno zakonodajo funkcionar ali zaposleni v javnem sektorju ne more odpovedati delu plače na temelju podpisane izjave. »Osnovne plače oziroma uvrstitve funkcij v plačne razrede, tudi funkcij sodne oblasti, so v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju določene z zakonom in je zato za znižanje funkcionarskih plač potrebna ustrezna zakonska sprememba. Vsak posameznik, tudi funkcionar, pa se lahko odloči in iz svojega neto prihodka del tega prihodka nameni za dobrodelne namene (donacija ipd.),« pojasnjujejo z ministrstva za javno upravo.
A ne glede na to, je en sodnik soglasje dal. »Na ministrstvu za javno upravo smo seznanjeni z 1 (enim) dopisom funkcionarja sodne veje oblasti, s katerim se je ta želel odpovedati delu svoje plače,« so nam odgovorili. Na spletnih omrežjih je bilo sicer zaslediti, da je to sodnik Zvjezdan Radonjić (ne moremo pa z gotovostjo trditi, da je prav on pisno soglasje tudi podal). Ta je javnosti verjetno najbolj znan po sojenju v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika in oprostitvi Milka Noviča.
Donirali preko 36.000 evrov
Zakonodaja se ni spremenila, so pa sodniki v Slovenskem sodniškem društvu (SSD) 31. marca ustanovili t. i. koronaračun, na katerem so zbirali donacije članov in nečlanov sodniškega društva. »S to potezo solidarnosti, ki jo sodniki kažemo kot pripadniki družbe, želimo pomagati najbolj izpostavljenim in ogroženim skupinam prebivalstva v času epidemije,« nam je pojasnil predsednik SSD Andrej Ekart. Pred dnevi nam je Ekart razkril, da so sodniki, v dobrodelne namene darovali približno 36.500 evrov, od tega so približno 33.000 evrov zbrali na koronaračunu SSD, približno 3500 evrov pa so nekateri sodniki neposredno darovali posameznim humanitarnim organizacijam ali domovom za starejše občane. »V preteklem mesecu ter v začetku tega meseca smo že trikrat donirali sredstva v skupnem znesku 30.000 evrov prejemnikom Rdečemu križu, Karitas in projektu Botrstvo, da čim prej pomagamo.«Koliko sodnikov je dalo prispevek, Ekart ni zapisal.
