Le še ribji drobiž

Za slovenski del Jadranskega morja je značilno, da je izjemno plitvo, razen v obrežnem pasu je večinoma zamuljeno in brez skrivališč za morske organizme. Kljub temu se še pred nekaj leti ni bilo treba pritoževati nad ulovom rib in mehkužcev. Zadnje čase je opaziti izrazito več nedorasle bele in plave ribe, manj velikih primerkov pa tudi odsotnost posameznih vrst, ki jih je bilo prej v izobilju. Zato smo na Oddelku za morsko ribištvo na Zavodu za ribištvo Slovenije poskušali izvedeti, kaj je razlog za tako stanje.

Kje so velike ribe?

Povod za vprašanja je porazna statistika ulova z nedavnega polfinala državnega prvenstva v ribolovu iz čolna s palico pri Strunjanu, ki se ga je udeležilo 22 tekmovalcev. Čeprav so v dveh dneh s petimi tekmovalnimi urami skupaj ujeli kar 1064 rib, je njihova skupna teža dosegla le 65 kg, kar pomeni, da je povprečen primerek tehtal nekaj več kot šest dekagramov. A tekmovalni ribiči že nekaj let ne glede na akvatorij, ki sega od Kopra do Izole, Strunjana, Pirana in Bernardina, ne lovijo drugega kot ribji drobiž (podmerske ribone, vse redkejše špare, vse drobnejše menole, vse manjše in redke mole), orade, kokoti in druge večje ribe pa so le naključni ulovi. Plava riba, še posebno šnjuri in skuše, pa je skoraj izginila.


Četudi naj bi se jeseni ribe intenzivno prehranjevale in bile po koncu turistične sezone zaradi zmanjšanega hrupa tudi bližje obali, se ribiči sprašujejo, kje so velike ribe. So za njihovo odsotnost odgovorne skakavke ali drugi predatorji, morda delfini, ki so se v minulih letih pojavljali v jatah, letos pa jih ne opažamo več, kar bi lahko bila posledica pomanjkanja zanje zanimivih (plavih) rib, sip in lignjev? Ali je to posledica zimskega lovljenja matičnih jat belih rib v Portoroškem zalivu z mrežami, ki ga država dovoli ob že dolgo ne več tradicionalnem izlovu cipljev? Prav tako je vse pogosteje videti mreže, ki so razpete tudi v naravnih rezervatih vsega nekaj metrov od obale oziroma celo v neposredni bližini školjčišč. Da ne govorimo o kočarjih, ki lovijo tudi bližje od 1,5 navtične milje od obale, čeprav povsod drugje velja pravilo treh milj od obale.

Glavni problem prelov

Odrasli šnjuri so redki, podmerski šnjurčki vse pogostejši. FOTO: Janez Petkovšek

Tomaž Modic iz Zavoda za ribištvo Slovenije je dejal, da natančnega razloga za opisano stanje ne pozna, ve pa, da je odsotnost velikih primerkov običajno posledica prelova. Plenilske ribe verjetno ne vplivajo toliko na posamezne populacije rib, da bi bile one razlog. V slovenskem plitvem morju brez struktur je po njegovem prepričanju od nekdaj poudarek na migratornih ribah, ki prihajajo in odhajajo ter so za njih značilne sezone, ko se pojavljajo. Problem pa je, da malo velikih odraslih primerkov opažajo tudi v sosednjih državah (Italija, Hrvaška), in zato jih ni k nam. Lahko pa je razlog tudi dokazani prelov malih pelagičnih rib v Sredozemlju in Jadranu, ki so osnovna hrana v prehranjevalni verigi.

Trenutno sta sardela in sardon v programu ukrepov za izboljšanje stanja, v Sloveniji pa ju ciljno niti ne lovijo več. Žal to ne velja za sosednje države. Delfini male pelagične ribe prav tako potrebujejo in verjetno sledijo jatam, kjer te so, še pravi Modic. Opaža tudi vedno bolj bistro morje v Sloveniji celo poleti, kar se pred leti ni dogajalo. Odsotnost planktona pa je lahko znak velikih sprememb. O kočarjih je dejal, da zelo verjetno ne lovijo na prepovedanih območjih, odkar imajo na plovilih nameščene naprave za sledenje in jim lahko sledi tako rekoč vsak, ki ima mobilni telefon. Zato je morsko dno do meje 1,5 Nm po njegovem varno pred kočarjenjem.