Le tri občine ne dihajo olimpijsko
Samo še dobra dva meseca sta do začetka poletnih olimpijskih iger v Parizu. Medtem pa skupna akcija Olimpijskega komiteja Slovenije ter občin, teh pa je pri nas kar 212, že več kot mesec dni uspešno povezuje in navdihuje na tisoče ljudi in razširja vrednote olimpizma, partnerstva, spoštovanja, sodelovanja, predvsem pa vero v enotnost, športni duh in olimpijsko vzdušje. Gre namreč za projekt Slovenska bakla, ki je leta 2021 nastala v jeklarni Skupine SIJ na Ravnah na Koroškem; gre za plamenico, ki je 17. aprila krenila iz Lendave, in sicer na 72 dni dolgo popotovanje, ki se bo sklenilo 13. julija po spustu s Triglava v Kranjski Gori.
V predolimpijskem obdobju bo po dolgem in počez tudi tokrat prekrižarila Slovenijo: ponovila se bo namreč podobna izkušnja, kot se je že leta 2021; tudi takrat je naša bakla pred olimpijskimi igrami v Tokiu povezovala in kopičila pozitivne misli za vse slovenske športnice in športnike.
Očitno se je splačalo, saj so potem iz Tokia prinesli kar pet odličij: tri zlate ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Glede na to, da bo tokratna akcija slej ko prej podrla rekorde iz leta 2021, ko je slovensko baklo poneslo 9330 nosilcev, ti pa so v 64 dneh opravili s 7118 kilometri, so uspehi v Parizu, lahko bi rekli, že zagotovljeni.
Preden pa bo po 72 dneh svojo pot sklenila pod Triglavom, bo obiskala še zamejce na Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji in Avstriji, se izmenično prenašala med nosilci vseh generacij, zdaj bo v rokah šolarjev, zdaj dijakov, starejših in še tistih malo starejših, povezovala bo olimpijce ter paralimpijce, takšne in drugačne, slovenska bakla bo v predolimpijskem duhu torej že spet povezala celotno Slovenijo, vstopila v vsako slovensko občino … no, prav tukaj pa se stvar nekoliko zatakne in zaplete.
Čeprav je akcija zamišljena povezovalno in nadvse olimpijsko, smo izvedeli, da bo bakla, s katero tečejo predvsem mladi, šolarji, vrtci, klubi in raznorazna društva, v največji večini občin res lepo sprejeta, razen v treh, v Apačah, Selnici ob Dravi in Gornji Radgoni.
Je bila za nesodelovanje teh treh okolij (torej bo sodelovalo 209 od 212 slovenskih občin) nemara kriva participacija lokalne skupnosti, ki znaša med 250 in 1000 evri, odvisno od velikosti občine? Seveda nas je glodala radovednost, zakaj skoraj 99 odstotkov vseh slovenskih občin ta akcija pritegne in zakaj te omenjene trojice ne. Gotovo imajo tri štajerske občine dovolj tehten in zanimiv razlog, da ne sodelujejo pri tako združevalnem projektu; zakaj ne želijo omogočiti svojim otrokom, torej šolarjem, vrtcem, klubom, pa morda tudi upokojencem, gasilcem in drugim, da bi skozi njihovo občino ponesli baklo (najbolj plemenitih vrednot), se z njo fotografirali za spomin, dobili simbolično darilo, sodelovali v nagradni igri? Je težava res v participaciji ali pa zajec vendarle tiči kje drugje?
Radgonska županja Urška Mauko Tuš nam je povedala: »V Občini Gornja Radgona smo sodelovanje v akciji Slovenska bakla tehtno premislili, prvenstveno v povezavi s finančnimi zmožnostmi proračuna in učinkovitostjo vloženih proračunskih sredstev ter v nadaljevanju še z opravljenimi pogovori s predstavniki naših športnih društev in ostale domače športne sfere. Organizatorju smo tako ponudili nižjo participacijo za sodelovanje v akciji, ki bi bila v Gornji Radgoni lahko izvedena le v manjšem obsegu, saj ne športna sfera in ne osnovne šole niso mogle zagotoviti zadostnega števila sodelujočih v predvidenem popoldanskem terminu v Gornji Radgoni na dan 22. aprila. Naj pri tem dodamo, da so na ta dan učenci in učenke šol in širša družbena sfera že sodelovali na tradicionalnem dogodku Dan zemlje v Lisjakovi strugi.« In še: »Ker organizator našega predloga o višini participacije ni sprejel, smo se odločili, da bomo pomen olimpizma letos v naši občini simbolično zaznamovali drugače in v drugem terminu, na že tradicionalnem dogodku Piknik v parku. Prireditev bo potekala v soboto, 25. maja, ko lahko, o tem smo prepričani, zaradi ugodnejšega dneva v tednu in ure dogodka, zagotovimo večjo prisotnost udeležencev iz prav vseh družbenih skupin.« Občine so imele sicer prek predstavnikov olimpijskega komiteja in agencije, ki izvaja projekt, na sestankih možnost izraziti dvom glede predvidenega termina obiska in za več kot 20 občin se je brez težav našla primernejša rešitev, če so hoteli, da bakla pride k njim kak dan prej ali pozneje, kako uro bolj zgodaj ali bolj pozno …
Andrej Steyer je župan občine Apače, ta pa je prav tako dala košarico slovenski bakli: »Ob prejemu povabila smo hoteli sodelovati in to na podoben način, kot je bilo izvedeno že pred tremi leti, zaradi neugodnega terminskega načrta pa potem ni bilo mogoče organizirati v povezavi z našo šolo ali športnimi društvi. Kar bi bilo tudi edino smiselno. Naj povem, da se mi ni zdelo smotrno pristopati k nečemu, kar bi naposled izpadlo kot promocija župana ob prisotnosti nekaterih zaposlenih na občinski upravi, saj udeležbe drugih ne bi mogel zagotoviti.« Kot rečeno, po naših informacijah za spremembo termina niso niti poizvedovali.
Potem pa je sledil še odgovor Suzane Prajnc, direktorice občinske uprave iz Selnice ob Dravi: »V preteklosti smo že sodelovali v akciji Slovenska bakla. Letos pa imamo v juniju, tik pred začetkom počitnic, veliko lokalnih in mednarodnih dogodkov, denimo, 50 let vrtca, druženje s partnerskimi mesti iz tujine, podelitve županjinih petic, zaključek šolskega leta, zato, žal, nimamo časa pa tudi ne finančnih sredstev za organizacijo še dodatnega dogodka.«
Če sklenemo: da slovenske bakle ne bodo sprejeli – povsod drugod sicer navdušeni – otroci iz Apač, Selnice in Gornje Radgone, je do neke mere krivo pomanjkanje denarja, neugoden termin (to je sicer bolj izgovor), nekaj pa so bili gotovo krivi tudi vrtički posameznikov. Tako povezovalen dogodek, kot je slovenska bakla, bo moral zdaj v nekaterih krajih počakati še štiri leta. Kdo ve, morda pa bodo leta 2028 res vse slovenske občine pripravljene sprejeti baklo (pred tremi leti je denimo sodelovalo 211 občin, odpovedala je le občina Moravče) in s tem olimpijski duh, ki presega državne, kaj šele občinske meje.
